Več kot tisoč beguncev in migrantov je izpostavljenih boleznim in nečloveškim življenjskim razmeram, ker jim srbske oblasti niso zagotovile nastanitve, hrane in zdravstvene oskrbe. Oblasti sicer trdijo, da je oskrba več kot 80 odstotkov prosilcev za azil primerna in da ni potrebe po ukrepanju. S tem se v Amnesty ne strinjajo, prav tako ne vrsta drugih organizacij, ki so na terenu.

Lokalna nevladna organizacija Praxis v svojem nedavnem poročilu potrjuje, da begunci in migranti v Beogradu še vedno prejmejo le en obrok dnevno. Ocenjujejo, da je še vedno okoli 1000 ljudi prisiljenih spati v skladiščih ter se greti s kurjenjem odpadkov. Velik delež, kar okoli 20 odstotkov teh, ki so prisiljeni biti na prostem, je otrok.

Zdravniki brez meja so 7. februarja objavili tvit s takim besedilom: “Eden od otrok brez spremstva, za katerega je poskrbela naša ekipa v Srbiji, je bil star le 8 let. Predstavljajte si, da vaš tretješolec sam potuje v Evropo.” Socialne službe in urad za azil za otroke ne poskrbijo na sistematičen način.

Prav tako ni sistematično niti zadostno razdeljevanje zimskih oblačil in obutve, kar pa so v drugi polovici januarja sicer v Beogradu intenzivirali. Da Madžarska vzdržuje tempo svojih napadov na človekove pravice beguncev, situacijo še slabša. Od 23. januarja so madžarske oblasti znižale dnevni sprejem na madžarsko ozemlje in do postopkov za pridobitev azila na “tranzitnem območju” na 10 oseb na dan (prej 20).

Več kot tisoč beguncev in begunk, migrantov in migrantk je izpostavljenih boleznim in nečloveškim življenjskim razmeram, ker jim srbske oblasti niso zagotovile nastanitve, hrane in zdravstvene oskrbe. Prisiljeni so k prenašanju ekstremno mrzlih zimskih temperatur, tako da kurijo ognje in se zatekajo v propadajoča skladišča v glavnem mestu.

Okrog 1200 beguncev in migrantov spi v zapuščenih skladiščih v središču Beograda. V Amnesty International soo bili priča tamkajšnjim nečloveškim razmeram, in zaradi temperatur, ki dosegajo -20 °C, obstaja resno tveganje za bolezni in celo smrt zaradi podhladive in ozeblin. (Za podrobnosti vabljeni k branju komentarja raziskovalca Todorja Gardosa – v angleščini.)

Večina nima sredstev, da bi se preživljali, in živijo zgolj z majhnim obrokom hrane enkrat dnevno, ki jim ga zagotavlja nevladna organizacija. Srbskim oblastem ni uspelo zagotoviti primerne hrane, vode in sanitarij, zdravniške oskrbe, primernih oblačil in osnovne nastanitve. Ljudje so se prisiljeni greti ob ognjih, kurijo ostanke lesa in odpadne materiale, vključno s plastiko, ki proizvaja strupen dim in povečuje tveganje za širjenje plamenov. Številni ljudje nimajo osnovnih oblačil, kot so nogavice in zimski čevlji.

Po podatkih UNHCR predstavljajo četrtino teh beguncev in migrantov otroci brez spremstva, med njimi so nekateri stari šele 11 let. Grozijo jim nadaljnje zlorabe, še posebej pa jih ogrožajo težke bivalne razmere in izkoriščanje. Številni med njimi v skladiščih živijo že mesece.

Vlada je novembra 2016 nevladne organizacije, ki zagotavljajo podporo, obvestila, da njihova podpora zunaj uradnih centrov »ni več sprejemljiva«; hkrati z napovedjo, da se kapacitete ne bodo povečale.

Amnesty zato poziva k podpisu apela srbskim oblastem, da nastale razmere uredijo.