DdJ4mxrXUAApxja

EU namerava povečati sredstva in izboljšati zagotavljanje izobraževanja v izrednih razmerah ter dolgotrajnih krizah

Evropska komisija je danes, 18. 5. 2018 sprejela nov okvir politike, s katerim želi od leta 2019 humanitarno financiranje za izobraževanje v izrednih razmerah in krizah povečati na 10 % celotnega proračuna za humanitarno pomoč. Cilj politike je tudi, da bi se otroci, ki so jih prizadele humanitarne krize, vrnili v šolo v treh mesecih.

Novi okvir politike določa štiri ključne prednostne naloge: izboljšanje dostopa otrok in mladih do možnosti za učenje, zagotavljanje kakovostnega izobraževanja in usposabljanja, zaščita izobraževalnega okolja pred napadi ter uvedba hitrih in inovativnih odzivov na področju izobraževanja.

Današnja odločitev je mejnik v zavezi Komisije, da bo podprla milijone otrok, ki nimajo več dostopa do izobraževanja zaradi konfliktov, prisilnega razseljevanja, nasilja, podnebnih sprememb in nesreč. Najobsežnejši humanitarni program EU za izobraževanje v izrednih razmerah je trenutno program pogojnega nakazila sredstev za izobraževanje v Turčiji, ki s 84 milijoni evrov pomaga 290.000 otrokom beguncem, da lahko obiskujejo šolo.

Milijoni otrok po vsem svetu nimajo dostopa do izobraževanja zaradi konfliktov, prisilnega razseljevanja, nasilja, podnebnih sprememb in nesreč. Sirija, Irak, Jemen, ozemlje zasedene Palestine, Afganistan, Južni Sudan in Demokratična republika Kongo so med 35 državami, ki jih je prizadela kriza in v katerih je skoraj 75 milijonom šoloobveznih otrok onemogočen dostop do izobraževanja. Med begunci osnovno šolo obiskuje le nekaj več kot polovica otrok in srednjo šolo manj kot četrtina, zgolj 1 % beguncev pa je vključenih v terciarno izobraževanje.

EU je postala vodilna v svetu na področju izobraževanja v izrednih razmerah, saj delež svetovne humanitarne pomoči, namenjen izobraževanju, v povprečju znaša manj kot 3 %. Komisija sredstva nenehno povečuje. Medtem ko so se leta 2012 iz humanitarnega proračuna financirali projekti v samo šestih državah, je financiranje zdaj doseglo projekte v 52 državah po vsem svetu. Od tega financiranja v višini približno 265 milijonov evrov je od leta 2016 imelo korist več kot 5,5 milijona deklic in dečkov. Poleg tega je EU od leta 2011 zagotovila več kot 1,5 milijarde evrov kot odziv na krizo v Siriji. To je bilo mogoče po zaslugi številnih instrumentov in mehanizmov EU (evropski instrument sosedstva, humanitarna pomoč, instrument za prispevanje k stabilnosti in miru in regionalni skrbniški sklad EU za odziv na krizo v Siriji, ki možnosti za izobraževanje nudi tudi gostiteljskim državam pod pritiskom, kot sta Libanon in Jordanija, ter instrument EU za begunce v Turčiji). Program ERASMUS+ je še naprej odprt za študente iz Sirije, ki lahko določeno obdobje študirajo v tujini, ter sirskim univerzam za krepitev zmogljivosti in posodobitev učnih načrtov.

V skladu z današnjim predlogom bo EU okrepila povezave med orodji in instrumenti, ki so na voljo v okviru humanitarne pomoči in razvojnega sodelovanja. To bo nadgradilo znatni prispevek, ki ga razvojna pomoč EU že zagotavlja izobraževalnim projektom v državah in regijah po vsem svetu, ki so jih prizadele krize ali v katerih vladajo nestabilne razmere, vključno prek večstranskega financiranja za globalne pobude, kot sta Svetovno partnerstvo za izobraževanje in Izobraževanje ne sme čakati (Education Cannot Wait).

Celotno sporočilo

Sporočilo o izobraževanju v izrednih razmerah in dolgotrajnih krizah

Informativni pregled o izobraževanju v izrednih razmerah

Evropska civilna zaščita in humanitarna pomoč