Leta 2018 se je približno 113 milijonov ljudi v 53 državah sveta soočalo z akutno neustrezno prehransko varnostjo. Leta 2017 pa so prehranske krize prizadele 124 milijonov ljudi. Ti podatki kažejo na potrebo po večjem globalnem sodelovanju za preprečevanje, krepitev pripravljenosti in odzivanje na nujne humanitarne potrebe in odpravljanje vzrokov prehranskih kriz.

Poročilo o prehranskih krizah v svetu so pripravili EU, Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) in Svetovni program za hrano.

Več kot 113 milijonov ljudi v skupno 53 državah sveta je lani trpelo akutno lakoto zaradi vojn in podnebnih katastrof, so opozorili Združeni narodi. Najhuje so bili prizadeti prebivalci v Jemnu, DR Kongu, Afganistanu in Siriji. Na splošno je stanje najslabše v Afriki, kjer zaradi lakote trpi okoli 72 milijonov ljudi. Globalno se je situacija v letu 2018 sicer nekoliko izboljšala glede na leto 2017, ko je hudo lakoto trpelo 124 milijonov ljudi. Izboljšalo se je stanje v nekaterih državah Latinske Amerike in v azijsko-pacifiški regiji, ki so jim lani vremenske ujme nekoliko bolj prizanesle. A v FAO-ju opozarjajo, da bo število ogroženih ljudi zaradi lakote težko padlo pod sto milijonov.

Glavni dejavniki za akutno lakoto so še vedno vojni konflikti in nestabilnost, pa tudi gospodarski pretresi in naravne nesreče, ki so posledica podnebnih sprememb, kot so na primer poplave ali suša.

V državah, ki so na pragu lakote, je 80 odstotkov prebivalstva odvisnega od kmetijstva. In potrebujejo tako nujno pomoč v hrani kot tudi ukrepe za povečanje pridelave hrane.

Pod velikim pritiskom so tudi države, ki gostijo veliko število beguncev, od sosed v vojni uničene Sirije do Bangladeša, v katerega se je iz Mjanmara zateklo več kot milijon pripadnikov manjšine Rohingja.

V organizaciji FAO so opozorili tudi na možnost poslabšanja stanja v Venezueli, če se bosta nadaljevali politična in gospodarska kriza. Že prihodnje leto bi v tej državi lahko imeli krizo zaradi pomanjkanja hrane.

EU bo med letoma 2014 in 2020 namenila skoraj 9 milijard evrov za pobude za prehransko in hranilno varnost in trajnostno kmetijstvo v več kot 60 državah. V zadnjih treh letih pa je humanitarni pomoči za hrano namenila skoraj 2 milijardi evrov, kar je največ doslej. Prehranske krize postajajo vse bolj akutne in kompleksne, zato njihovo reševanje in preprečevanje zahteva inovativne pristope.

Odprava lakote do leta 2030 je tudi eden od ciljev trajnostnega razvoja, ki so jih države sveta, med njimi tudi Slovenija, sprejele leta 2015.