Kako spregledana epidemija AIDSa najbolj prizadene ženske in deklice

V boju proti virusu HIV je bilo narejenega veliko preboja, število  z AIDS-om povezanih smrti na leto pa je po svetu padlo za več kot tretjino – z 1,2 milijona leta 2010 na 770.000 prejšnje leto. Kljub temu ostaja bistven problem: bolezen, ki je zakoreninjena v revščini in neenakosti, je epidemija, ki disproporcionalno prizadene ženke in mlada dekleta. Lani je bilo po podatkih programa ZN za AIDS in HIV, UNAIDS 1,7 milijonov ljudi na novo okuženih z virusom HIV. Prevalenca med mladimi ženskami (15 – 24 let) pa je dvakrat večja kot med moškimi v isti starostni skupini.

V Gambiji, Južni Afriki, Kongu in Gabonu je prevalenca virusa HIV trikrat večja med mladimi ženksami, v Angoli štirikrat. V Esvatini (tudi Svazi), ki ima eno izmed najvišjih prevalenc na svetu, pa ženke in dekleta živijo s HIV-om kar petkrat bolj verjetno kot mladi fantje in moški. Epidemija virusa HIV ostaja v ozadju globalnih zdravstvenih agend, kar pomeni tudi manj finančnih investicij.

Problem v Kraljevini Esvatini

Obstajajo konkretni razlogi, zakaj ima majhna južnoafriška država, ki je bila prej znana kot Svazi, zdaj uradno Kraljevina Esvatini tako veliko žensk s HIV-om.

“Prva stvar, ki jo moramo vedeti o Esvatiniju je patriarhalna družba. Na ženske se gleda kot na otroke,” je povedala Albertina Zodwa Nyatsi, direktorica svazijevske enote Afriške koalicije za tuberkulozo. “Ženske imajo omejeno svobodo odločanja, ko pride do načrtovanja družine. Ženske ne morejo zahtevati uporabe kondomov, saj tvegajo, da jih bodo njihovi partnerji imeli za prostitutke ali bolne,” je povedala Nyatsi, ki je ustanovila tudi podporno skupino za HIV-pozitivne ženske “Positive Women Together in Action”.

Ženske v Svaziju ne morejo ukrepati proti prenašanju virusa HIV, in ko dobijo diagnozo, so velikokrat videne kot krive, socialno izolirane ali se soočajo s stigmo in nasiljem. Kot rezultat neenakosti spolov in kulturnih praks, je leta 2018 okrog 16 % svazijskih deklet in žensk živelo s HIV-om, kar reflektira večje breme HIV-a, ki pade na dekleta in ženske.

Zgodnji začetek spolne aktivnosti in otroške poroke – prakse, ki so normalizirane v številnih državah podsaharske Afrike – postavljajo deklice v visoko tveganje za okužbo s HIV-om.

Bistvena težava je tudi pomanjkanje priložnosti. V Esvatiniju je zgolj okrog 30 odstotkov žensk dobilo srednješolsko izobrazb med letoma 2010 in 2017. Omejena izobrazba in zelo razširjena revščina ustvarjata okolje, kjer je seks kot transakcija, pogosto z veliko različnimi partnerji in iz različnih generacij, običajen.

Poleg tega je z višjimi odstotki prenosa okužbe s HIV-om povezano tudi spolno pogojeno nasilje. Po ocenah je 48 odstotkov svazijskih žensk doživelo spolno nasilje tekom svojega življenja. Na več prenosa okužb z virosum HIV vplivajo tudi kulturne prakse, kot so poligamija in dedovanje žen, ki s tej državi še vedno vztrajajo.

Več o tem, kako epidemija AIDS-a vpliva na deklice in ženske preberite tukaj.

Vir: The New Humanitarian