b_150_100_16777215_00_images_stories_slikejulij14_donatorskakonferenca1

Na donatorski konferenci za BiH in Srbijo zbrali 1,8 milijarde evrov

V Bruslju je 16. julija 2014 potekala donatorska konferenca Obnavljajmo skupaj (Rebuilding together), na kateri je sodelovalo okoli 400 udeležencev – predstavnikov držav, mednarodnih organizacij, nevladnih organizacij, podjetij. Na konferenci je bilo zbranih 1,846 milijarde evrov – tako v obliki neposrednih finančnih donacij kot v obliki prepotrebnih ugodnih posojil. Slovenija je poleg 3,6 milijona evrov, ki jih je prispevala že pred donatorsko konferenco, na konferenci donirala še dodaten milijon evrov pomoči.

Donatorsko konferenco za pomoč BiH in Srbiji, prvo mednarodno konferenco, pripravljeno za dve državi hkrati, je gostila Evropska komisija, pobudnica pa je bila Slovenija, ki je bila skupaj z Evropsko komisijo in Francijo tudi soorganizatorica dogodka. Oceno škode in obseg katastrofalnih majskih poplav sta predstavili tudi obe prizadeti državi. Škoda je ocenjena na približno 4 milijarde evrov.

Na konferenci je bilo zbranih 1,846 milijarde evrov. Od 809 milijonov evrov za BiH je 138 milijonov evrov dejanskih donacij in 671 milijonov evrov ugodnih posojil. Od 995 milijonov evrov za Srbijo je 116 milijonov donacij in 879 milijonov evrov ugodnih posojil. V regionalni ovojnici pa je vseh 41,4 milijona evrov donacij. Organizatorji so pričakovali, da bodo zbrali okoli 1,5 milijarde evrov, približno tretjina od tega naj bi bila dejanskih donacij, dve tretjini pa ugodnih posojil. Z zbranimi sredstvi je konferenca dosegla in presegla pričakovanja obeh prizadetih držav. Donacije bodo omogočile, da se najnujnejša obnova začne in zaključi še pred zimo – na ta način lahko preprečimo, da se naravna nesreča ne bo spremenila tudi v socialno katastrofo.

Slovenija je doslej prispevala 3,6 milijona evrov, na konferenci pa še dodaten milijon evrov. Pri razdelitvi sredstev je osredotočena na čezmejne projekte na štirih področjih: upravljanje voda, obnovo hiš in javnih stavb, zagotavljanje učinkovitega hidrološkega napovedovanja in na razminiranje z Ustanovo za krepitev človekove varnosti ITF.

Pri pomoči BiH se je treba osredotočiti na zagotovitev sredstev za obnovo hiš, šol, rudnikov, tovarn in infrastrukture, saj se sicer otroci jeseni ne bodo mogli vrniti v šole, ljudje pa pred zimo na svoje domove, so pojasnili organizatorji konference.

Pri pomoči Srbiji pa je poudarek na obnovi energetske infrastrukture, saj so poplave močno prizadele največji rudnik premoga Kolubara, ki Srbiji zagotavlja polovico električne energije, a sedaj ta rudnik deluje le s četrtino svojih zmogljivosti.

Poleg takojšnje pomoči je treba nujno zagotoviti sredstva za preprečevanje podobnih tragedij – ustrezno upravljanje voda, civilno zaščito in hidrološko napovedovanje – ter pomoč pri čiščenju min, ki so jih poplavne vode odnesle z označenih minskih polj.

Majske poplave v BiH in Srbiji, najhujše v zadnjih 120 letih, so prizadele več kot milijon ljudi. Tisoči so morali zapustiti domove, uničene so hiše, šole, bolnišnice in poslovne stavbe. Največja gospodarska škoda je na nepremičninah ter v kmetijstvu, transportu in energetiki.