U.N. Secretary-General Antonio Guterres addresses the High-level Pledging Event for the Humanitarian Crisis in Yemen, taken at the United Nations in Geneva, Switzerland April 25, 2017. Picture taken with fisheye lens. REUTERS/Denis Balibouse

Na donatorski konferenci za Jemen zbrali milijardo evrov

Na mednarodni donatorski konferenci v Ženevi so se države zavezale, da bodo za pomoč Jemnu namenile milijardo ameriških dolarjev.

Obljubljeni znesek je nekaj več kot polovica od vsote, ki je po ocenah Združenih narodov potrebna za pomoč najrevnejši arabski državi. Ta namreč ocenjuje, da bi za preprečitev “obsežne tragedije” potrebovali več kot 1,9 milijarde evrov.

Združeni narodi, ki so že februarja opozorili, da bodo letos za pomoč v Jemnu potrebovali 2,1 milijarde dolarjev, so ob začetku konference poudarili, da so jim do zdaj države zagotovile le kakih 15 odstotkov te vsote. Evropska komisija je na konferenci napovedala dodatno podporo v znesku 116 milijonov evrov.

Državna sekretarka na slovenskem zunanjem ministrstvu Darja Bavdaž Kuret je na konferenci napovedala, da bo Slovenija v letih 2017-2019 za humanitarno pomoč namenila 100.000 evrov v obliki prispevka Skladu ZN-a za otroke (Unicef).

Vojna v Jemnu med hutijskimi uporniki in mednarodno priznano vlado Abdelraba Mansurja Hadija traja že tretje leto. Spopad pa ima tudi regionalne in sektaške razsežnosti, saj vlado podpira koalicija pod vodstvom sunitske Savdske Arabije, uporniške Hutije, ki so leta 2014 zavzeli prestolnico Sana in nato večji del države, pa šiitski Iran.

Po oceni ZN-a zaradi spopadov grozi lakota kar 17 milijonom od skupno okoli 27 milijonov prebivalcev Jemna. Skoraj 19 milijonov jih potrebuje humanitarno pomoč. Povprečno pa vsakih deset minut zaradi vzrokov, ki bi jih lahko preprečili, umre otrok, mlajši od petih let. Razmere v Jemnu, najrevnejši državi na Arabskem polotoku, so bile sicer že pred zaostritvijo konflikta precej težke.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je tudi opozorila, da v Jemnu visok davek zahtevajo tudi bolezni, ki so sicer lahko povsem obvladljive, a ker v državi deluje manj kot 45 odstotkov bolnišnic in klinik, so lahko smrtne.

Države sveta so se s podpisom Agende 2030 za trajnostni razvoj v drugem cilju trajnostnega razvoja, ki se osredotoča na odpravo lakote, zagotavljanja prehranske varnosti in boljše prehrane ter spodbujanje trajnostnega kmetijstva, zavezale, da bodo do leta 2030 odpravile lakoto in vsakomur zagotovile dostop do zdrave, hranljive in zadostne hrane v vseh letnih časih, zlasti revnim in ljudem, ki živijo v težkih razmerah, med njimi dojenčkom.

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja