Ob 19. avgustu, svetovnem dnevu humanitarnih dejavnosti, in ob 15. obletnici bombnega napada na sedež Združenih narodov v Bagdadu, je priložnost izkazati spoštovanje predanosti humanitarnih delavcev, ki pri zagotavljanju humanitarne pomoči po vsem svetu tvegajo svoja življenja. Civilisti na konfliktnih območjih so redno ubiti ali ranjeni v načrtnih ali vsesplošnih napadih. Zaradi oboroženih spopadov je bilo rekordno število ljudi prisiljeno zapustiti svoje domove. Po svetu je prisilno razseljenih več kot 68,5 milijona ljudi, od tega jih je polovica otrok do 18. leta starosti.EU si močno prizadeva za brezpogojno spoštovanje mednarodnega prava, za varnost in zaščito humanitarnih delavcev ter njihov neoviran dostop do tistih, ki potrebujejo pomoč. Zaradi skokovitega povečanja primerov namernih kršitev mednarodnega humanitarnega prava in humanitarnih načel je zaščita glavni izziv v sedanjih humanitarnih razmerah.
Visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Federica Mogherini in evropski komisar za humanitarno pomoč in krizno upravljanje Christos Stylianides sta objavila skupno izjavo. V njej sta med drugim izpostavila, da najvišjo ceno v konfliktih pogosto plača civilno prebivalstvo, napadi, vključno z napadi na humanitarne delavce, pa se iz dneva v dan ponavljajo. V zadnjih dveh desetletjih je bilo skoraj 4.400 humanitarnih delavcev žrtev velikih napadov, od tega jih je bilo več kot tretjina ubitih. Svetovni dan humanitarnih dejavnosti je priložnost za poklon tem predanim človekoljubom in za zavzemanje za njihovo varnost in zaščito, sta zapisala.
EU je v letu 2017 namenila več kot 2,43 milijarde evrov za operacije humanitarne pomoči v več kot 80 državah po svetu. Precejšen delež navedene pomoči je bil porabljen za podporo prebivalstvu, prizadetemu v spopadih v Siriji, ter beguncem v sosednjih državah in regijah. EU je prav tako še naprej podpirala tiste, ki so razseljeni zaradi dolgotrajnih konfliktov, od Afganistana do Kolumbije in Afriškega roga, ob tem pa se je odzivala tudi na novonastale krize, kot je prisilna razselitev pripadnikov ljudstva Rohingja.
Zaradi skokovitega povečanja primerov namernih kršitev mednarodnega humanitarnega prava in humanitarnih načel je zaščita glavni izziv v sedanjih humanitarnih razmerah. V letu 2017 je bilo več kot 10 odstotkov proračuna EU za humanitarno pomoč namenjenih dejavnostim na področju humanitarne zaščite.
EU se je še naprej zavzemala za krepitev zaščite in izpolnjevanje mednarodnega humanitarnega prava prek dialoga, izjav in pobud ter prek financiranja usposabljanja na področju mednarodnega humanitarnega prava za osebje in partnerje, poleg tega pa tudi širjenja in ozaveščanja širše javnosti glede mednarodnega humanitarnega prava.