Zajeta slika

Ob svetovnem dnevu humanitarnosti – kljub majhnosti slovenske organizacije uspešne pri humanitarni pomoči v tujini

Leta 2008 je Generalna skupščina Združenih narodov 19. avgust razglasila za dan humanitarnosti. Z njim priznavamo prispevek vseh tistih, ki se srečujejo z nevarnostmi in stisko s ciljem nudenja pomoči ostalim, ter slavimo duh, ki navdihuje humanitarna dela po vsem svetu. Letošnje geslo je »navdihujemo človečnost sveta«. Slovenske organizacije, ki delujejo na humanitarnem področju v tujini, združuje Humanitarni odzivni center (HOC), ki ga je leta 2010 ustanovila SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč.

»Podpora humanitarnosti v Sloveniji raste, letos poteka evropsko leto za razvoj in mineva 10 let mednarodnega razvojnega sodelovanja Slovenije. Kljub prelomnim dogodkom na področju humanitarne pomoči tako v Sloveniji kot na globalni ravni pa smo pred tedni žal izgubili samostojen direktorat za mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč na Ministrstvu za zunanje zadeve. V času, ko se potrebe po humanitarni pomoči po svetu povečujejo, organizacije pa se soočajo s številnimi izzivi pri zagotavljanju takšne pomoči, bi morali področje humanitarne pomoči okrepiti, ne pa ga še dodatno slabiti, saj so nevladne organizacije tiste, ki izvajajo projekte na terenu. Spremenjen odnos države do mednarodne humanitarne pomoči in s tem organizacij, ki delujejo na tem področju, je zaskrbljujoč,« pojasnjuje Patricija Virtič iz Humanitarnega odzivnega centra.

Stopnja podpore humanitarni pomoči je pri Slovencih višja od evropskega povprečja. Po podatkih zadnjega Evrobarometra kar 91 odstotkov državljanov meni, da je financiranje EU na tem področju pomembno. Poleg podpore humanitarni pomoči v zadnjem času Slovenci vse večji pomen pripisujemo tudi mednarodnemu razvojnemu sodelovanju.

»Žal pa se kljub naraščajoči podpori Slovencev trenutne razmere za človekoljubno delo ne izboljšujejo, prej nasprotno, so vedno slabše. Povečuje se število nevladnih organizacij, ki tekmujejo za vedno bolj okrnjena sredstva, ki jih država namenja humanitarnim in razvojnim projektom v Sloveniji ter tujini. Glede na ukinitev resornega direktorata na MZZ bi lahko govorili celo o ukinitvi omenjenega vladnega sektorja,« meni Maja Ahac, predsednica Humanitarnega društva ADRA Slovenija.

Po mnenju Anice Mikuš Kos, predsednice Slovenske filantropije, ima Slovenija dve dobrini, s katerima je lahko tudi z majhnimi sredstvi koristna v polju humanitarne pomoči. »Pomoč v znanju in pomoč pri razvijanju domačih znanj sta pomembna za skupnosti v stiskah. Ko te aktivirajo lastne vire, svoj socialni kapital za pomoč svojim članom, krepijo svoje zmogljivosti obvladovanja stisk. Enako velja za posameznike – člane skupnosti, ki delujejo kot pomočniki, aktivisti. Druga dobrina je položaj Slovenije v svetovnem videnju. Slovenija in njeni zastopniki so videni s simpatijo ter dobro sprejeti med različnimi narodi in skupinami. Pri prenosu in razvijanju znanj je odnos do posrednikov znanj nadvse pomemben za učinkovitost projekta. In ne na zadnje, splošna ugotovitev: humanitarna pomoč vsebuje tudi sporočilo: »Ni nam vseeno. Želimo vam pomagati«, kar je tudi oblika človeškega kapitala, ki pomaga ljudem in skupnostim v stiski

»Izvajanje humanitarne oziroma razvojne pomoči je eno ključnih zunanjepolitičnih sredstev, s katerim lahko Slovenija kot mala država pomembno doprinese k svoji prepoznavnosti v mednarodni skupnosti. Takšen pristop je še posebej razviden na območju jugovzhodne Evrope, kjer je Slovenija v veliki meri pripomogla k pokonfliktni obnovi in stabilizaciji držav, ki so bile udeležene v oboroženih spopadih v obdobju 90-ih let prejšnjega stoletja. Ta rezultat je Slovenija dosegla tudi s podporo delovanju ITF Ustanove za krepitev človekove varnosti, ki je v 17 letih svojega delovanja v regiji očistila 128 milijonov kvadratnih metrov minsko onesnaženega ozemlja,« pa menijo na ITF – Ustanovi za krepitev človekove varnosti.

Kljub majhnosti tako naše države kot organizacij slovenski projekti spreminjajo svet na bolje, če so ti projekti stvarni, zasnovani na dejanskih potrebah, identificiranih skupaj z lokalnimi partnerji, in če niso ‘padalski.’ »Tudi če so projekti majhni, lahko naredimo ogromno doprinesejo, če imajo kontinuiteto, in če jih nadgrajujemo skupaj s partnerji v državi prejemnici. Nobeni strani ne koristi, da v določeni državi izvedemo le en manjši in potem zaključimo svojo pomoč,« meniVahida Huzejrović iz Slovenske filantropije.

Dobro sodelovanje z lokalno skupnostjo je po mnenju Jane Lampe s Slovenske karitas ključno pri učinkovitem in hitrem nudenju mednarodne humanitarne pomoči: »Takšne rezultate organizacije najlažje dosežemo, če imamo na terenu dobro razvejano in usposobljeno lokalno mrežo, preko katere lahko nujna pomoč glede na dejanske potrebe hitro pride do ljudi, tudi v najodročnejših prizadetih območjih. Pri učinkovitosti pomoči je zelo pomembno tudi dobro sodelovanje in koordinacija pomoči med različnimi akterji na terenu. Na Slovenski karitas smo vedno znova presenečeni in hvaležni Slovencem za veliko solidarnost, ki jo izkažejo do soljudi ob katastrofah po svetu, kljub lastnim stiskam

HOC deluje z namenom informiranja, povezovanja, krepitve in koordiniranja nevladnih organizacij pri odzivih na mednarodne humanitarne krize. Namen delovanja centra je tudi zagovorništvo in povezovanje s slovenskimi ter tujimi organizacijami in agencijami, ki delujejo na področju mednarodne humanitarne pomoči.

Njegovo delovanje je še posebej pomembno v prihajajočih mesecih. V okviru evropskega leta za razvoj 2015, ki sta ga razglasila Evropski parlament in Svet Evropske unije, je mesec avgust posvečen humanitarni pomoči. Naslednje leto bo 23. in 24. maja na pobudo generalnega sekretarja Združenih narodov Ban Ki-moona v Istanbulu (Turčija) potekal prvi Svetovni humanitarni vrh. V Istanbulu se bodo zbrale vlade, humanitarne organizacije ter novi partnerji, vključno z zasebnim sektorjem, z namenom iskanja novih rešitev za najbolj pereče izzive in prilagoditve humanitarnega delovanja novim razmeram. Kmalu pa lahko pričakujemo tudi Smernice Republike Slovenije za delovanje na področju mednarodne humanitarne pomoči, ki jih bodo pripravili na Ministrstvu za zunanje MZZ.

Humanitarna pomoč je namenjena zagotavljanju preživetja prebivalstva, ki jih prizadenejo naravne nesreče ali konflikti, z odzivanjem na osnovne potrebe, kot so hrana, zavetje, čista voda in fizična zaščita. Osnovni cilj je torej lajšanje človeškega trpljenja in ohranjanje človekovega dostojanstva v primeru humanitarnih kriz.

»In kako naj nevladne organizacije izpolnjujemo svojo vlogo in poslanstvo, ki ga imamo, če ni podpore prav sedaj, ko je za človeštvo najbolj bistveno, da nadaljuje zastavljeno pot razvoja človeštva? Kako bomo izkoreninili kronično lakoto četrtine otrok na svetu? Odgovor je v pravičnejši in odgovornejši prerazporeditvi sredstev, ki so nam na voljo. Z gotovostjo upam trditi, da imamo danes na svetu dovolj finančnih in človeških virov, s katerimi bi v izredno kratkem času omogočili razvoj vsakega človeka na našem planetu. Vprašanje je samo, ali to dejansko želimo?,« se sprašuje Ahačeva. Humanitarne organizacije si zato ob svetovnem humanitarnem dnevu želijo, da bi živeli humanitarnost vse dni in ne samo en dan v letu, še dodaja.

V počastitev dela humanitarnih delavcev, aktivistov in prostovoljcev po vsem svetu ter spomina na humanitarne delavce, ki so izgubili življenje med opravljanjem službenih dolžnosti, je bil leta 2008 19. avgust določen za mednarodni dan humanitarnosti. Generalna skupščina ZN se je za ta datum odločila, da bi obeležila spomin na vse tiste, ki so preminili med bombnim napadom na hotel Canal v Bagdadu. Namreč, 19. avgusta 2003 je v tem bombnem napadu umrlo 22 človekoljubnih delavcev, med njimi tudi uslužbenci ZN. Med umrlimi je bil tudi posebni predstavnik generalnega sekretarja ZN ter nekdanji uslužbenec UNHCR Sergio Vieira de Mello. Dan humanitarnosti ima tako trojni namen: gre za počastitev spomina na humanitarne delavce, ki so med opravljanjem dela izgubili življenje; za izrek priznanja humanitarnim delavcem, ki opravljajo svoje delo, ter za krepitev zavedanja javnosti o pomenu humanitarnega delovanja in mednarodnega sodelovanja.

Ob svetovnem humanitarnem dnevu sta SLOGA in HOC izdala tudi sporočilo za javnost.

Dodatne informacije pri Patriciji Virtič ( patricija.virtic@sloga-platform.org, 031 410 550).

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja