kriza

Pomoč zasebnega sektorja pri humanitarnih krizah

Število podjetij, vključenih v humanitarno pomoč, narašča, a je hitrost sprememb počasna, na poti pa ostajajo številne ovire. Partnerji iz zasebnega sektorja pravijo, da so pripravljeni odigrati svojo vlogo, če bodo obravnavani kot enakopraven udeleženec in ne kot bankomat, saj želijo izkoristiti svoje edinstvene spretnosti in omrežja ter slediti delovnim načrtom, ki temeljijo na rezultatih. Pri urejanju birokracije pogosto potrebujejo pomoč Združenih narodov.

Kljub temu že vidimo napredek. Svetovni humanitarni vrh iz leta 2016, ki je potekal v Istanbulu, je predstavljal odlično priložnost za presojo in gradnjo novih odnosov. Organizatorji so organizirani 19 posvetov, usmerjenih v poslovanje z več kot 900 podjetji. Čeprav je zasebni sektor predstavljal manjši del udeležencev s samo nekaj direktorji družb, so mnogi vabilo videli kot dober prvi korak.

Poslovne osebe družbe Devex so povedale, da želijo biti vpletene in pomagati tako moralno kot finančno. Izvršni direktor Western Union Hekmet Ersek je mnenja, da udeležbo pri humanitarni pomoči dolgujemo sami sebi. Izpostavil je, da moramo bolj drzno razmišljati o tem, kaj lahko storimo.

Do nedavnega je bilo le nekaj zasebnih podjetij pripravljenih sodelovati v zapletenem svetu humanitarne pomoči. Finančne in logistične družbe, kot sta Western Union in UPS, so bile med prvimi, ki so videle možnost pomoči. Obe omenjeni podjetji vodita velike globalne operacije in imata osebje na področjih, ki jih je prizadel konflikt ali kriza ter potrebujejo podporo za nadaljnje delovanje.

Podjetja lahko sodelujejo s humanitarno skupnostjo kot dobavitelji ali ponudniki storitev. Pogosto mesta, kjer delajo, in ljudje, ki jim služijo, predstavljajo prihodnje trge. Pomagati tem rastočim trgom je tudi v interesu Mastercarda, da bi našli nove kupce na teh območjih. Družba vidi svojo vlogo tudi pri pomoči drugim podjetjem pri vključevanju v humanitarno pomoč.

Nekatera podjetja, zlasti manjša in srednje velika, vedno bolj raziskujejo različne možnosti, kako se lahko vključijo, zlasti na področju pripravljenosti na morebitne nesreče. Gre predvsem za ranljiva območja in je lahko njihova prihodnost odvisna od hitrosti pomoči.

Kljub pripravljenosti podjetij za sodelovanje in nudenje pomoči, obstajajo številne ovire za sodelovanje. Med drugim se tako navaja nesoglasje glede sloga in vsebine humanitarne pomoči, problematika pa naj bi segala tudi širše. Pred uveljavitvijo svetovnega humanitarnega vrha so Združeni narodi (ZN) redko sodelovali z zasebnim sektorjem, saj to ni bila njihova prednostna naloga.

Težavo predstavlja tudi doseg humanitarne pomoči in narava same pomoči. Podjetja želijo proizvajati izdelke in ustvarjati denarne tokove ter dosegati rezultate. To so cilji, ki se ne ujemajo z naravo srečanj, kot je na primer svetovni humanitarni vrh. Eden izmed udeležencev je poudaril, da je vsakdo lahko vizionaren na visokih srečanjih, a želijo videti več ukrepov.

Zasebni sektor želi biti vključen kot partner na strateški ravni, kjer lahko prispevajo svoje strokovno znanje in ne le finančno pomoč. Podjetja želijo sodelovanje, ki je dobro premišljeno, ni odvečno in uporablja razpoložljive vire, prav tako pa si prizadevajo za položaj enakovrednega partnerja.

Pomembna je tudi preglednost. Podjetja želijo jasnost v tem, kaj partner išče, katere informacije so že znane, kaj lahko podjetje ponudi in kaj pridobi s poslom. Združeni narodi bi lahko bili na primer bolje seznanjeni z žargonom, ki ga uporabljajo podjetja in z njihovim načinom dela.

Sodelovanje z zasebnim sektorjem je potrebno vzpostaviti pred in ne sredi določene nesreče. Zainteresirane strani si morajo prizadevati za predpripravo partnerstev – vzpostaviti morajo odnose z jasnim razumevanjem moči in virov vsakega partnerja.

Žal se dandanes partnerstva pogosto gradijo, ko je že prišlo do nesreče in so obstoječi viri že obremenjeni zaradi krize ter zaposleni delajo dolge ure. Večinoma so rezultati takšnih partnerstev samo transakcijske narave in posledično neuspešni. Če partnerstvo ne obstaja vnaprej, je zelo malo možnosti za dobro sodelovanje.

V letu 2016 je začela delovati platforma humanitarnega zasebnega sektorja za Vzhodno Afriko v sodelovanju s koalicijo mednarodnih nevladnih organizacij, agencij ZN in partnerji iz zasebnega sektorja, ki si prizadevajo za boljše upravljanje informacij, dokumentiranje najboljših praks in pomoč pri dolgoročnih odnosih za odzivanje na konflikte ali katastrofe. Dolgoročni cilj je, da bodo za sodelovanje pripravljena tudi podjetja, ki v takšnih situacijah želijo pomagati, a ne vedo, kje in kako naj začnejo.

ZN iščejo nove načine za sodelovanje z zasebnim sektorjem in njihovo vključitvijo v pogovor, čeprav to ne velja za vse njihove agencije. Slednji morajo podjetjem pomagati pri oblikovanju njihove vloge skupaj z vladami držav od koder prihajajo in sistemom ZN za krizno upravljanje.

Vir: Društvo za ZN za Slovenijo

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja