Predstavljamo šest trendov, ki bodo po mnenju UN OCHA oblikovali prihodnost humanitarnega delovanja.
1. Neenakost bo povzročila »žepe« zakoreninjene ranljivosti, ki bo presegla pričakovanja
Ekonomska, politična in družbena neenakost naraščajo in se medsebojno krepijo. Gospodarska rast zmanjšuje revščino v mnogih državah, vendar ne med najrevnejšimi skupnostmi. Številne države padajo v nevarne stopnje dolga – 40 odstotkov držav, ki potrebujejo humanitarno pomoč, so preveč zadolžene, sodeč po pregledu OCHA. Politična neenakost istočasno vodi v vedno večji razkorak med odločitvami elit in prioritetami njihovih državljanov. Videli bomo naraščajočo napetost med transformativnimi gibanji in elitami, ki se oklepajo oblasti, in s tem tudi utrjevanje avtoritarnih tendenc.
Humanitarni sektor bo moral pojasniti, kako se zavzema za odpravo neenakosti, in ustvariti pritisk na vladne in razvojne ustanove, da iz revščine povlečejo najbolj marginalizirane. Humanitarne skupine vodo morale zagotoviti bolj vključujočo pomoč, ki bo obravnavala specifične ranljivosti. Toda zaradi testiranja kapacitet, bodo morali humanitarni delavci postaviti jasne omejitve, kaj lahko in česa ne morejo storiti.
2. Eroziji mednarodnih norm bodo sledile dolgotrajne krize in naraščanje števila humanitarnih primerov
V preteklosti so konflikti spodbudili odmevna prizadevanja za reševanje sporov, izgradnjo miru in doseganja odgovornosti. Vendar običajno mednarodna podpora za ta prizadevanja oslabi. Kot rezultat tega opažamo spopade na nacionalni ravni (na primer v Afganistanu, Libiji, Siriji, Jemnu), ki nenehno potekajo, kršijo človekove pravice in humanitarno pravo, kar vodi v nevarno erozijo mednarodnih norm.
Za humanitarne delavce to pomeni povečanje števila primerov. To vodi v nevarna delovna okolja, v katerih se humanitarno pravo nekaznovano krši. Posledično to vodi v oteženo odzivanje in drago izvajanje. Za reševanje teh izzivov je potrebno trdno, na dokazih temelječe, zagovorništvo in skupen pristop.
3. Podnebna kriza bo prisilila humanitarne delavce, da redefenirajo svojo vlogo in postanejo zeleni
Podnebne spremembe in konflikti bodo povečali število ljudi, ki potrebujejo mednarodno humanitarno pomoč. Ocenjuje, da se bo ta do leta 2022 dvignila na 200 milijonov. Potreben bo ogromen premik v javni politiki, da zapremo vrzel med sedanjimi strukturami upravljanja in potrebnimi rešitvami.
Zmanjševanje podnebnih sprememb in prilagajanje je večinoma delo vlad in razvojnih ustanov, vendar se bodo morale humanitarne organizacije zavzemati za to, da ta prizadevanja ne bodo spregledala potreb najbolj ranljivih. Kar zadeva financiranja humanitarne pomoči: najbolj ekstremni vremenski pojavi so predvidljivi in videli bomo večji premik v smer preventivnih humanitarnih ukrepov. Za uspešen premik bodo financerji morali zagotavljati prožno, predvidljivo financiranje pred nastopom krize.
S tem, ko se humanitarni delavci soočajo z lastnim vplivom na okolje in podnebne spremembe, bomo videli »ozelenitev« pomoči. Humanitarne organizacije bodo morale sprejeti bolj trajnostne pristope pri gradnji zavetišč, oskrbe z električno energijo, oskrbe z vodo, in povečati denarno usmerjene odzive.
4. Opolnomočenje lokalne pomoči je ključnega pomena pri zadovoljevanju potreb
Mednarodne rešitve zaostajajo za današnjimi zapletenimi mednarodnimi problemi. To ustvarja praznino, v kateri se od humanitarnih delavcev pričakuje preveč. Nujno je, da humanitarni delavci poznajo svoje meje. Hkrati lahko povečajo svojo učinkovitost in odgovornost s prehodom s projektno usmerjenega pristopa na pristop, ki temelji na rezultatih. Humanitarni delavci morajo prav tako prepoznati, da trajnostne spremembe prihajajo z lokalnega okolja. Manj truda bodo morali vložiti v nadomeščanje lokalnih storitev in več v krepitev obstoječih.
5. Nalezljive bolezni bodo bolj razširjene in jih bo težje nadzorovati
Izbruhi nalezljivih bolezni so že zdaj bolj razširjeni in težje nadzorovani, povezani so s konflikti, šibkim zdravstvenim sistemom, slabo vodno in sanitarno infrastrukturo ter pomanjkanjem dostopa do cepiv. Trend se bo nadaljeval. Kolera letno prizadene 3 do 5 milijonov ljudi; povečuje se število ljudi, obolelih za ošpicami; in virusne bolezni, kot je ebola, so vse manj obvladljive.
Hitra diagnoza nalezljivih bolezni bo ključnega pomena pri zmanjšanju števila ogroženih ljudi. Programe cepljenja je potrebno izboljšati, partnerji pa morajo pospešiti in povečati naložbe v zdravstvene sisteme. Razumevanje, kako spol človeka lahko vpliva na izpostavljenost, resnost in zdravljenje bolezni, bo prav tako kritičnega pomena za učinkovit odziv.
6. Etične tehnološke politike ne bodo sledile tehnološkim spremembam
Tehnološki razvoj bo še naprej izboljševal učinkovitost humanitarnih operacij, razširil doseg in izboljšal obseg oddaljenega programiranja. Toda neenakomeren dostop do tehnologije pomeni, da mnogi hitremu razvoju ne bodo mogli slediti – zlasti države, ki že zdaj s težavo dosegajo povezanost s 3G tehnologijo. To bo ustvarilo vse večji razkorak in okrepilo obstoječe neenakosti.
Naraščala bo uporaba umetne inteligence v vojskovanju. Brezpilotni letalniki bodo vedno bolj namenjeni ciljanju žrtev na podlagi vnaprej programiranih algoritmov. Videli bomo razvoj in širjenje avtomatiziranega orožja, ki samostojno išče in se spopada na podlagi programiranja. Okoli omejevanje nadzora takšnega orožja se bo pojavilo nešteto izzivov. Še naprej bomo morali budno spremljati tehnološki napredek v vojskovanju in njegov vpliv na civiliste.
Ko bodo postale humanitarne akcije bolj podatkovno bogate, bodo imeli humanitarni delavci vedno večji dostop do velike količine osebnih podatkov. Zato bo potrebno sprejeti politike za zaščito osebnih podatkov v celotnem sektorju. Sektor bo moral izboljšati svojo podatkovno pismenost, da bo prehitel to grožnjo. Podatki lahko okrepijo zagovorništvo, vendar to ni čudežno zdravilo.
V prihodnosti bomo z globokim razumevanjem spreminjanja geopolitične, gospodarske in podnebne dinamike, lažje analizira dejavnike ranljivosti in ustvarili priložnosti za njihovo reševanje. Nove priložnosti bomo izkoristili, ko se bo razširilo sodelovanje z bolj raznolikim naborom partnerjev in povečanjem pismenosti v drugih sektorjih.