Je zunanja migracijska politika Evropske unije (EU), torej Globalni pristop k vprašanju migracij in mobilnosti, dejansko skladen z razvojnimi cilji EU? Poročilo o migracijah in razvoju V žarišču analizira migracijske politike EU in skladnost politik za razvoj ter kako evropske politike prispevajo k trajnostnemu razvoju držav v razvoju.  

Naslovnica SpotlightOb priznavanju kompleksnega odnosa med migracijami in razvojem platforma SLOGA in Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (European NGO Confederation for Relief and Development – CONCORD) obžalujeta, da varnostni in gospodarski interesi še vedno prevladujejo v politikah EU ter v institucionalnem pristopu k vprašanju migracij in razvoja. Poudarek na mejnem nadzoru in varnosti spodkopava doseganje globalnih razvojnih ciljev EU, med njimi izkoreninjenje revščine in spoštovanje človekovih pravic, kar se odraža v izbiri političnih prednostnih nalog in finančne ter tehnične pomoči. Kot kaže praksa partnerstev za mobilnost EU, se zunanja migracijska politika EU prvenstveno uporablja za vzpostavitev partnerstev s tretjimi državami za boj EU proti nedovoljenim migracijam. Hkrati je evropska razvojna pomoč, dodeljena državam v razvoju, s sporazumi o ponovnem sprejemu kot običajnem predpogoju za zagotavljanje pomoči še vedno instrument ciljev »upravljanja migracij«.

Še več, upravljanje zakonitih poti priseljevanja kaže, kako v politikah EU prevladuje lasten gospodarski interes, kar je privedlo do selektivnega pristopa do višje usposobljenih delavcev migrantov, pri čemer obstaja nevarnost povzročanja bega možganov iz držav v razvoju. Posledično je zunanja migracijska politika EU neskladna z njenimi razvojnimi cilji in v nasprotju z obveznostjo EU do skladnosti politik za razvoj.

Vendarle sta SLOGA in CONCORD prepričana, da lahko migracije doprinesejo k razvoju in koristijo obema stranema, tako namembnim državam EU in izvornim državam (med katerimi so tudi države v razvoju) kot tudi migrantom. SLOGA in CONCORD zato pozivata EU in njene države članice, da postavijo ljudi, njihove pravice in njihovo legitimno težnjo po dostojnem življenju v središče zunanje migracijske politike EU in hkrati naslovi sistemska vprašanja ter izvorne vzroke, ki povzročajo »neželene« migracije.

Izvajanje skladnosti politik za razvoj v migracijski politiki je ključen izziv EU: učinki zunanje migracijske politike EU v državah v razvoju so kompleksni in ukrepi za doseganje skladnosti politik za razvoj zahtevajo konkretno politično delovanje. Politike EU na področju migracij in razvoja so še vedno bolj usmerjene k preprečevanju priseljevanja v Evropo, spodbujanju vračanja migrantov v izvorne države in ustvarjanju spodbud za izvorne države za upravljanje in nadzor migracij v t. i. interesu evropskih držav, namesto v smeri sprostitve potenciala migracij za razvoj – razvoj izvornih držav in držav gostiteljic kot tudi migrantov. Izvajanje ciljev trajnostnega razvoja bo nova priložnost za poudarek zunanje migracijske politike EU na pristopu, ki temelji na človekovih pravicah, in spodbujanja skladnosti z dolgoročnimi razvojnimi cilji.

  • Priporočila:
    EU in njene države članice morajo prevzeti odgovornost ter v njihovem zunanjem sodelovanju na področju migracij z afriškimi državami zagotoviti nadaljevanje pristopa na področju migracij in razvoja, kot ga določa Globalni pristop k vprašanju migracij in mobilnosti, na primer preko nadaljnjega razvoja skrbniškega sklada EU. Boj proti slabemu upravljanju in korupciji ter zagotavljanje vladavine prava in človekove varnosti so izjemnega pomena. Za uresničevanje teh ciljev in posledičen boj proti nekaterim dejavnikom, ki spodbujajo migracije, mora imeti podpora civilni družbi prednost pred finančno podporo avtokratskih vladnih struktur.
    EU in njene države članice morajo zagotoviti, da je razvojna razsežnost zunanje migracijske politike EU financirana preko razvojnih finančnih instrumentov v izogib temu, da bi bili razvojni vidiki zunanjega delovanja EU videti kot manj pomembni ali celo prezrti.
    EU bi morala reformirati koncept partnerstev za mobilnost, da zagotovi, da niso le instrument boja proti nedovoljenemu priseljevanju, temveč tudi instrument krepitve skladnosti med migracijami in razvojem. Zato morajo EU in njene članice znotraj okvira partnerstev za mobilnost razširiti možnosti zakonitih migracij ter mobilnosti v smislu začasnih migracij in jih močneje povezati z izobraževalnimi, poslovnimi ter investicijskimi priložnostmi.
    EU in njene države članice bi morale uporabiti novo Evropsko agendo o migracijah za razvoj pravnega okvirja, ki bo omogočal večjo mobilnost tako visoko kot nizko usposobljenih delavcev, kar bo omogočalo priliv možganov, namesto da aktivno prispeva k begu možganov. Države članice EU bi morale s tretjimi državami skleniti sporazume, ki bodo zagotavljali varno gibanje in spoštovanje pravic mednarodnih delavcev, kot jasno določajo Standardi Mednarodne organizacije dela za mednarodno delo in Mednarodna konvencija o varstv pravic vseh delavcev migrantov in članov njihovih družin.
    – EU in njene države članice bi morale ponovno osredotočiti razvojno pomoč izključno na boj proti temeljnim vzrokom revščine ter prenehati pogojevati pomoč z doseganjem migracijskih ciljev v dvostranskih in večstranskih pogajanjih: zunanja migracijska politika EU mora temeljiti na dialogu ter pozitivnih spodbudah s človekovimi pravicami v središču.

Gradivo v slovenski različici je nastalo v sklopu projekta Svetovljanska Evropa, ki ga je financirala Evropska komisija in deloma sofinanciralo Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije do letošnjega januarja.