Predstavniki Amnesty International Slovenije, Mirovnega inštituta, Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij (PIC) in Slovenske filantropije so organizirali informativno srečanje za medije ter predstavili osnovne pojme glede beguncev, njihove pravice, informacije o slovenskem azilnem sistemu, integraciji itd. Pripravili so tudi sklop gradiv, ki služijo za hitrejši dostop do relevantnih, korektnih in strokovnih informacij. S tem želijo novinarjem in zainteresirani javnosti pomagati pri korektnem poročanju, ki temelji na strokovnosti, etičnih standardih in spoštovanju dostojanstva beguncev in migrantov.

Osnovni pojmi

Begunec/begunka: Oseba, ki je “zaradi utemeljenega strahu pred preganjanjem zaradi rase, vere, narodne pripadnosti, pripadnosti določeni družbeni skupini ali določenemu političnemu prepričanju, zunaj države, katere državljan je, in ne more ali zaradi strahu noče uživati varstva te države”.

Prosilec/prosilka za azil oz. mednarodno zaščito: Oseba, ki trdi, da je begunka/begunec in v določeni državi, ki ni njena domača, zaprosi za mednarodno zaščito ter čaka na odločitev. Medtem se je ne sme prisiliti, da se vrne v svojo državo. Osebe, za katere se med postopkom ugotovi, da niso begunci in ne potrebujejo mednarodne zaščite, pristojni organi vrnejo nazaj v njihovo matično državo.

Azil / mednarodna zaščita: Odobri se beguncem. Je temeljna pravica, odobritev pa je mednarodna obveznost.

Ekonomska/i migrant/ka: Kdor potuje v druge države ali območja, da si izboljša materialne ali socialne razmere ter omogoči nove priložnosti zase in za svoje družine.

Schengensko območje: 26 evropskih držav, ki so odpravile svoje notranje meje in s tem tudi mejni nadzor med posameznimi državami znotraj območja, okrepile pa so varovanje zunanjih meja z državam zunaj območja.

Dublinska uredba: Določa, katera država članica je odgovorna za obravnavanje prošnje za azil – navadno je to država, kjer je prosilec za azil vstopil v EU. Če se preseli v drugo državo članico Evropske unije, ga ta lahko vrne v to prvo državo, ki je v njihovem primeru zadolžena za izvajanje azilnega postopka. Dublinska uredba velja v vseh državah članicah Evropske unije ter na Norveškem in v Švici. Dublinski sistem deluje na podlagi domneve, da glede na to, da azilna zakonodaja in postopki v državah članicah temeljijo na enakih skupnih standardih, prosilcem za azil v vseh državah članicah zagotavljajo podobno stopnjo zaščite. V resnici se azilna zakonodaja in postopki med posameznimi državami močno razlikujejo, kar pomeni, da so prosilci za azil v posameznih državah članicah obravnavani drugače.

Načelo prepovedi vračanja (non-refoulement): Država ne sme begunca ali prosilca za azil izgnati oz. prisilno vrniti v državo, kjer je njegovo življenje ali svoboda ogrožena zaradi njegove rase, vere, državljanstva, pripadnosti določeni družbeni skupini ali določenega političnega prepričanja. Prav tako ga ne sme vrniti, če bi v tej državi bil v nevarnosti nečloveškega in ponižujočega ravnanja ali če gre za državo s sistemsko pomanjkljivim azilnim sistemom. Država prav taka ne sme vračati v sicer “varno državo”, če bi bil posameznik v nevarnosti nadaljnjega vračanja v državo, ki ni varna država – verižno vračanje.

Začasna zaščita: Postopek zaščite v primeru množičnega prihoda razseljenih oseb, ki se ne morejo vrniti v svojo državo. V takih razmerah ni praktično in izvedljivo ugotavljati za vsakega prosilca posebej upravičenosti do mednarodne zaščite. Zaradi tega je morda nujno zagotoviti splošno začasno zaščito vsem pripadnikom določene večje skupine: npr. trenutno bi to lahko bila mednarodna zaščita vseh, ki prihajajo iz Sirije. Julija 2001 je EU sprejela direktivo o začasni zaščiti (Temporary Protection Directive), ki bi omogočila podelitev takšne zaščite. Obstoj množičnega prihoda mora s sklepom ugotoviti Svet EU.

Varne in zakonite poti: Amnesty International poziva države članice EU, naj ponudijo več varnih in zakonitih poti, ki bi jih lahko uporabili begunci, da bi pridobili zaščito. Med te sodijo preseljevanje, humanitarni sprejem beguncev, humanitarne vize, združevanje družin, pri čemer se ne sme »družina« dojemati ozko, ampak mora vključevati tudi razširjene družine, ne le nuklearne.

Postopek za pridobitev mednarodne zaščite v Sloveniji (pripravil Pravno-informacijski center nevladnih organizacij)

Dokument obsega naslednja tematska področja:

zakonsko ureditev postopka za mednarodno zaščito (kako poteka postopek, kdo lahko zaprosi, kje zaprosi, kakšne pravice ima v postopku…)

infomacije o nastanitvi v Azilnem domu in omejitvah gibanja,

odločbo in sodnem varstvu,

postopke s tujci, ki ne zaprosijo za mednarodno zaščito,

informacije o Dublinski uredbi.

Azilni dom, pravice prosilcev za mednarodno zaščito (pripravila Slovenska filantropija)

Pravice prosilcev za mednarodno zaščito

Nastanitev: pravica do osnovne oskrbe v primeru nastanitve v azilnem domu ali njegovi izpostavi. Obsega nastanitev, prehrano, obleko in obutev in higienske potrebščine. Prosilci, ki so nastanjeni v azilnem domu in njegovi izpostavi in so brez lastnih sredstev za preživljanje, so upravičeni do mesečne žepnine, pri nastanitvi na zasebnem naslovu do finančne pomoči.

Zdravstveno varstvo: nujno medicinsko pomoč in nujni reševalni prevoz po odločitvi zdravnika ter pravico do nujne zobozdravstvene pomoči; nujno zdravljenje po odločitvi lečečega zdravnika; zdravstveno varstvo žensk: kontracepcijska sredstva, prekinitev nosečnosti, zdravstveno oskrbo v nosečnosti in ob porodu. Posebna komisija lahko odobri dodaten obseg za ranljivo osebo s posebnimi potrebami.

Zaposlitev in delo: prosilec lahko opravlja delo, če je njegova istovetnost nesporno ugotovljena. Z delom lahko prične devet mesecev po vložitvi prošnje, če mu v tem času ni bila vročena odločitev pristojnega organa in te zamude ni mogoče pripisati prosilcu.

Izobraževanje: pravica do osnovnošolskega izobraževanja. Prav tako se prosilcem omogoči, mladoletnim prosilcem pa zagotovi dostop do izobraževanja na poklicnih in srednjih šolah pod pogoji, ki veljajo za državljane RS. Prav tako se pod takšnimi pogoji prosilcem omogoči dostop do visokošolskega in univerzitetnega izobraževanja.

Integracija

Za pojmovanje procesov vključevanja migrantov v novo družbeno okolje se danes najpogosteje uporablja izraz integracija. Pravice oseb s priznano mednarodno zaščito: socialno varstvo, nastanitev, zdravstveno varstvo, zaposlitev in delo, izobraževanje.

Kliknite tukaj za podrobnejše informacije glede vsake pravice.

Zbir informacij v zvezi s poročanjem o beguncih

Mediji in begunci – brušura Agencije ZN za begunce

Prepoznaj rasizem na spletu – Praktični vodič

Z (od)govorom na sovražni govor – zagon neodvisnega povezovalnega telesa

Kaj delamo nevladne organizacije?

Številne nevladne organizacije se pripravljamo na morebiten večji prihod beguncev v Slovenijo in preko nje. Organizacije imamo različna poslanstva, veščine, znanja in kapacitete in da bi javnost in begunci bolje vedeli, kaj lahko od nas pričakujejo, smo popisale načrtovane aktivnosti; slednje tudi ves čas posodabljamo na tej spletni povezavi.

Kontakti sodelujočih organizacij

Amnesty International Slovenije: 01 426 93 77, amnesty (pri) amnesty.si; splošni stik za medije: Metka Naglič, metka.naglic(pri)amnesty.si; za kampanjo za pravice beguncev tudi Nataša Posel (direktorica), natasa.posel (pri)amnesty.si in Jerneja Turin (vodja kampanj), jerneja.turin (pri) amnesty.si
Mirovni inštitut: 01 234 77 20, info@mirovni-institut.si; dr. Neža Kogovšek Šalamon (direktorica), neza.kogovsek (pri) mirovni-institut.si; dr. Veronika Bajt (veronika.bajt (pri) mirovni-institut.si)
Slovenska filantropija: 01 430 12 88, 01 433 40 24, 01 433 51 06; Franci Zlatar, franci.zlatar (pri) filantropija.org
Pravno-informacijski center nevladnih organizacij (PIC): 01 521 18 88, pic (pri) pic.si; Katarina Bervar Sternad (direktorica), katarina.bervar-sternad (pri) pic.si; Miha Nabergoj, miha.nabergoj (pri) pic.si

Vir: Amnesty International Slovenija