Najnovejše Unicefovo poročilo razkriva, da učinki podnebnih sprememb najbolj ogrožajo zdravje, izobraževanje in zaščito mladih, ki živijo v Srednjeafriški republiki, Čadu, Nigeriji, Gvineji in Gvineji Bissau in ki so zaradi podnebnih sprememb tudi izpostavljeni smrtonosnim boleznim.
»The Climate Crisis Is a Child Rights Crisis: Introducing the Children’s Climate Risk Index« (Podnebna kriza je kriza na področju otrokovih pravic: indeks tveganja zaradi podnebnih sprememb, ki se osredotoča na otroke) je prva celovita analiza podnebnih tveganj s perspektive otrok. V indeksu so države razporejene glede na to, do kakšne mere so otroci izpostavljeni podnebnim in okoljskim pretresom ter kako občutljivi so nanje, kar je povezano z njihovo možnostjo uporabe osnovnih storitev.
Najvišji indeks tveganja imajo Srednjeafriška republika, Čad in Nigerija, kar pomeni, da so otroci v teh državah med najbolj ogroženimi zaradi podnebnih sprememb. Slovenija se na lestvici držav uvršča na 152. mesto. Med državami, zajetimi v omenjeni indeks, je na zadnjem, 163. mestu Islandija – tam so otroci med najmanj ogroženimi.
Poročilo, ki je bilo objavljeno v sodelovanju z organizacijo Fridays for Future ob 3. obletnici svetovnega gibanja proti podnebnim spremembam pod vodstvom mladih, navaja, da skoraj 1 milijarda otrok (torej skoraj polovica vseh otrok, ki živijo na svetu – 2,2 milijardi) živi v eni od 33 držav, ki so uvrščene v kategorijo »izredno visokega tveganja«. Ti otroci se soočajo s smrtonosno kombinacijo izpostavljenosti številnim podnebnim in okoljskim pretresom ter visoke stopnje občutljivosti zaradi nezadostnih osnovnih storitev, kot so denimo dostop do vode, sanitarij, zdravstvenih storitev in izobraževanja. Ugotovitve odražajo število otrok, ki so ogroženi danes, številke pa se bodo verjetno še poslabšale, saj se učinki podnebnih sprememb pospešujejo.
»Prvič smo dobili celovito predstavo o tem, kje in kako so otroci izpostavljeni podnebnim spremembam. Ta predstava je skoraj nepojmljivo strašljiva. Podnebni in okoljski pretresi spodkopavajo celoten spekter otrokovih pravic, od dostopa do čistega zraka, hrane in varne vode do izobraževanja, nastanitve, prepovedi izkoriščanja in celo njihove pravice do preživetja. Posledice bodo čutili praktično vsi otroci,« je dejala Henrietta Fore, izvršna direktorica Unicefa. »Otroci po vsem svetu že tri leta glasno opozarjajo in zahtevajo ukrepanje. Unicef podpira njihove zahteve po spremembah z neizpodbitnim sporočilom: podnebna kriza je kriza na področju otrokovih pravic.«
Indeks tveganja zaradi podnebnih sprememb, ki se osredotoča na otroke (CCRI), razkriva naslednje podatke:
- 240 milijonov otrok je zelo izpostavljenih obalnim poplavam;
- 330 milijonov otrok je zelo izpostavljenih poplavam rek;
- 400 milijonov otrok je zelo izpostavljenih ciklonom;
- 600 milijonov otrok je zelo izpostavljenih boleznim, ki se širijo s prenašalci;
- 815 milijonov otrok je zelo izpostavljenih onesnaženosti s svincem;
- 820 milijonov otrok je zelo izpostavljenih vročinskim valom;
- 920 milijonov otrok je zelo izpostavljenih pomanjkanju vode;
- 1 milijarda otrok je zelo izpostavljena izredno visokim stopnjam onesnaženosti zraka
Skoraj vsakega otroka na svetu sicer ogroža vsaj ena od omenjenih podnebnih in okoljskih nevarnosti. Podatki razkrivajo, da se v najbolj prizadetih državah soočajo s številnimi pretresi, ki se pogosto prekrivajo in grozijo, da bodo spodkopali razvojni napredek in še poglobili prikrajšanost otrok.
Ocenjeno je, da 850 milijonov otrok (torej eden od treh otrok na svetu) živi na območjih, kjer se prekrivajo vsaj štirje od navedenih podnebnih in okoljskih pretresov. Kar 330 milijonov otrok (torej eden od sedmih otrok na svetu) ogroža vsaj pet pomembnih pretresov.
Poročilo razkriva tudi neskladje med kraji, kjer se ustvarjajo emisije toplogrednih plinov, in tistimi, kjer otroci trpijo najbolj uničujoče podnebno pogojene učinke. 33 držav z izjemno visokim tveganjem skupaj odda le 9 odstotkov globalnih emisij CO2. Nasprotno pa 10 držav, ki oddajo največ emisij, skupaj proizvede skoraj 70 odstotkov globalnih emisij. V indeksu je le ena od teh držav razvrščena kot država z izjemno visokim tveganjem.
»Podnebne spremembe so skrajno nepravične. Otroci seveda niso odgovorni za naraščajoče temperature po svetu, bodo pa prav oni plačali najvišjo ceno. Otroci iz držav, ki so najmanj odgovorne za nastalo situacijo, bodo trpeli najbolj,« je dejala Fore. »Vendar imamo še čas za ukrepanje. Če izboljšamo dostop teh otrok do bistvenih storitev, kot denimo do vode, sanitarij, zdravstvenih storitev in izobraževanja, se lahko bistveno izboljšajo njihove zmožnosti, da bodo preživeli te podnebne nevarnosti. UNICEF poziva vlade in podjetja, naj prisluhnejo otrokom in na prvo mesto postavijo ukrepe, ki jih bodo zaščitili pred navedenimi učinki ter si obenem še bolj prizadevajo za bistveno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.«
Brez nujnih ukrepov, ki so potrebni za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, bodo otroci še naprej najbolj trpeli. V primerjavi z odraslimi, otroci namreč potrebujejo več hrane in vode na enoto njihove telesne teže, prav tako pa so manj sposobni preživeti ekstremne vremenske pojave in so med drugim bolj dovzetni tudi za strupene kemikalije, temperaturne spremembe in bolezni.
»Gibanja mladih podnebnih aktivistov se bodo še naprej širila, aktivisti pa se bodo še naprej borili za tisto, kar je prav, saj nam drugega niti ne preostane,« pravijo Farzana Faruk Jhumu (Bangladeš), Eric Njuguna (Kenija), Adriana Calderón (Mehika) in Greta Thunberg (Švedska) iz organizacije Fridays for Future, kjer so pripravili predgovor poročila in ki prav tako podpira njegovo objavo. »Soočiti se moramo z dejanskim stanjem, se spopasti s podnebnimi spremembami kot s krizo, ki to dejansko je, in nujno zagotoviti, da bodo naši otroci podedovali planet, na katerem bo mogoče živeti.«
Unicef poziva vlade, podjetja in druge zadevne akterje, naj:
- zmanjšajo emisije toplogrednih plinov. Da bi se izognili najhujšim posledicam podnebne krize, je treba takoj celovito ukrepati. Države morajo do leta 2030 zmanjšati svoje emisije za vsaj 45 % (v primerjavi z ravnmi iz leta 2010), da se ozračje ne bi segrevalo za več kot 1,5 stopinje Celzija.
- povečajo naložbe v prilagajanje podnebnim spremembam in odpornost osnovnih storitev za otroke. Za zaščito otrok, skupnosti in najbolj ranljivih posameznikov pred najbolj uničujočimi posledicami že spreminjajočega se podnebnega stanja je treba prilagoditi kritične storitve, vključno z vodo, sanitarijami in higienskim sistemi ter zdravstvenimi in izobraževalnimi storitvami.
- zagotovijo otrokom izobraževanje na področju podnebnih sprememb in zelene preobrazbe, ki so pomembni za njihovo prilagoditev in pripravo na učinke podnebnih sprememb. Otroci in mladostniki se bodo soočili z vsemi uničujočimi posledicami podnebnih sprememb in nezanesljivosti oskrbe z vodo, čeprav so prav oni tisti, ki so zanje najmanj odgovorni. Vsem mladostnikom in prihodnjim generacijam smo dolžni, da ukrepamo.
- vključijo mladostnike v vsa nacionalna, regionalna in mednarodna pogajanja in odločitve, vključno z vrhom COP26. Otroke in mladostnike je treba vključiti v vse odločitve na področju podnebnih sprememb.
- zagotovijo, da bo okrevanje po pandemiji COVID-19 zeleno, nizkoogljično in inkluzivno, da se tako ne bo ogrozilo sposobnosti prihodnjih generacij za naslavljanje podnebne krize in odzivanje nanjo. Najnovejše Unicefovo poročilo razkriva, da učinki podnebnih sprememb najbolj ogrožajo zdravje, izobraževanje in zaščito mladih, ki živijo v Srednjeafriški republiki, Čadu, Nigeriji, Gvineji in Gvineji Bissau in ki so zaradi podnebnih sprememb tudi izpostavljeni smrtonosnim boleznim.
Uvodna fotografija: Naslovnica Unicefovega poročila