Zgodnja pomlad leta 2016 je prinesla kolone beguncev, na katere so mnoge države odgovorile z bodečo žico, da bi zavarovale svoje državljane. Ljudje v koloni nimajo imen, tudi obrazov ne, so le postave na poti v negotovo prihodnost. In so ljudje, ki v koloni beguncev še vidijo obraz matere, očeta, otroka …
V okviru Dokumentarnega programa TV Slovenija je nastal dokumentarni film Med zidovi, ki je odziv njegovih ustvarjalcev na omenjene dogodke. Avtorica novega aktualnega dokumentarca, ki je bil premierno predstavljen v 6. februarja v Kinu Dvor, na sporedu pa bo v torek, 14. februarja, ob 21. uri na TV SLO 1, je Alma Lapajne.
Dokumentarec nas najprej popelje v zgodnje jutro: budilka prebudi begunca iz Irana, prostovoljke Človekoljubnega dobrodelnega društva UP, begunce in aktiviste iz Socialnega centra Rog … Njihove pripovedi se nato začnejo prepletati v barvit kolaž občutenj, čustev, bližine, zajetih med zidovi začasnih prebivališč.
Med zidovi bijejo srca glasneje od ideoloških govorov, močneje od nacionalizma. Med zidovi živijo tudi tisti, ki se niso navzeli vonja strahu. Ljudje, ki jim ni vseeno, ki pomagajo, ki sprejmejo … Ljudje, ki se zavedajo, da bomo jutri morda tudi mi stopali v koloni, saj je vojna večna selivka človeške civilizacije.
Ko se človek zbliža s človekom in mu želi prisluhniti, vsi dobijo imena. Ghasem, Viktorija, Dina, Stoja, Nasiha, Biba, Raza, Zala … In nato ne več brezimni spregovorijo o sebi. »Begunci smo kot drevesa, ki so pozimi veliko prestala, toda spomladi, če jih sonce ogreje, lahko znova ozelenijo,« je dejal študent Ghasem Zarei, ki je pobegnil iz Irana in je prosilec za azil v državi Sloveniji.