Od 9,1 milijarde evrov bodo vlade, podjetja in posamezniki namenili za 4,1 milijarde evrov finančnih prispevkov in donacij v naravi za notranje razseljene ljudi in begunce, 5 milijard evrov pa bodo zagotovile evropske javne finančne institucije (Evropska investicijska banka in Razvojna banka Sveta Evrope) v obliki posojil in nepovratnih sredstev. Donacije vlad bodo večinoma dostavljene notranje razseljenim ljudem v Ukrajini prek ukrajinskih državnih in lokalnih organov, donacije zasebnega sektorja in posameznikov pa prek agencij ZN.

Kot smo poročali, z donatorskim dogodkom “Podprimo Ukrajino”, ki je potekal v soboto, 9. aprila v Varšavi, se je zaključila obsežna kampanja na družbenih medijih, ki se je začela 26. marca 2022 na pobudo Evropske komisije in kanadske vlade ob podpori organizacije Global Citizen. Namenjena je bila zbiranju podpore za kritje potreb več kot 4 milijonov ljudi, ki so se zatekli v EU, ter 6,5 milijona notranje razseljenih ljudi v Ukrajini.

Pripravila: PV

The post Zbrali 9,1 milijarde EUR za begunce iz Ukrajine first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Novo financiranje EU bo obravnavalo najnujnejše potrebe, ki izhajajo iz krize, in podprlo prizadevanja za mirno rešitev spora. 135 milijonov evrov humanitarne pomoči bo zagotovilo pomoč pri reševanju življenj, kot so hrana, voda, zavetje, zdravje in prehrana ter humanitarna zaščita za razseljene Jemence in ranljive ljudi, ki jih je prizadela vojna in njene posledice. 14 milijonov evrov razvojne pomoči in 5 milijonov evrov iz instrumenta zunanje politike bo podprlo mirovni proces pod vodstvom ZN.

Komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič je dejal: “V zadnjem letu je konflikt v Jemnu postal še bolj silovit. Nič ne more upravičiti ciljanja na civiliste, niti nediskriminatornih napadov. Pozivam vse strani v konfliktu, naj zaščitijo civiliste in omogočijo humanitarnim delavcem, da dosežejo ljudi v stiski. EU bo še naprej stala ob strani Jemnu in branila načelen in odgovoren humanitarni odziv.”

Komisarka za mednarodna partnerstva Jutta Urpilainen je dejala: “EU podpira odpornost Jemencev z dolgoročno razvojno pomočjo. EU ima strateško vlogo pri reševanju konflikta, zato si prizadevamo pomagati Jemnu graditi most od krize do okrevanja. Vendar bo le trajni mir prinesel prepotrebne perspektive za okrevanje in rast, zato bo del sredstev, ki jih danes napovedujemo, namenjen podpori mirovnega procesa pod vodstvom ZN in podpori miru na lokalni ravni po vsej državi.”

Humanitarne razmere v Jemnu se po 7 letih konflikta še naprej slabšajo. Več kot 20 milijonov ljudi potrebuje humanitarno pomoč, akutna negotova prehranska varnost se še naprej slabša in več kot 8 milijonov otrok potrebuje dostop do izobraževanja.

Sovražnosti se stopnjujejo in Jemen ostaja ena največjih humanitarnih kriz na svetu. Dve tretjini prebivalstva Jemna, približno 20 milijonov ljudi, potrebuje humanitarno pomoč. 17,4 milijona ljudi nima dovolj hrane in stopnje podhranjenosti v Jemnu so med najvišjimi na svetu.

Humanitarne razmere so slabše zaradi nenehnega nasilja nad civilisti, propadanja državnih institucij in gospodarske krize. Nasilje v Jemnu še naprej ogroža civiliste, sproža razseljevanje in škoduje infrastrukturi, kot so bolnišnice in šole. Zaradi propadlega zdravstvenega sistema 20 milijonov ljudi nima ustreznega dostopa do zdravstvenih storitev. Ocenjuje se, da 8 milijonov otrok – od tega 2 milijona ne obiskuje šole – potrebuje varno izobraževanje.

Vse slabše gospodarske razmere v Jemnu še naprej izkoreninijo preživetje ljudi in zmanjšujejo njihovo zmožnost, da si privoščijo hrano in osnovne dobrine. Uvoz hrane, goriva in zdravil je omejen, kar vodi v pomanjkanje in visoke cene, medtem ko se humanitarna in razvojna pomoč še naprej soočata z resnimi ovirami.

Od začetka vojne leta 2015 je EU prispevala več kot 1,2 milijarde evrov za odziv na krizo v Jemnu.

EU humanitarian aid in Yemen

Pripravila: PV
Foto: UN

The post Donatorska konferenca za Jemen first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

“Po desetletju vojne, trpljenja in negotovosti se morajo (Afganistanci) spoprijeti z morda najnevarnejšim trenutkom,” je opozoril generalni sekretar ZN  Antonio Guterres, ki je prepričan, da prebivalcem Afganistana grozi humanitarna kriza.

ZN zato poziva države k doniranju finančnih sredstev – s 600 milijoni dolarjev pomoči bi prinesli olajšanje za “milijone”, je še dejal Guterres in dodal: “Danes eden od treh Afganistancev ne ve, kje bo dobil svoj naslednji obrok, stopnja revščine se viša, osnovne javne storitve pa so tik pred sesutjem. Več sto tisoč ljudi je bilo prisiljenih zapustiti svoje domove, poleg tega pa Afganistanu preti suša – že druga v zadnjih štirih letih. Veliko ljudi bi lahko ostalo brez hrane že konec tega meseca, tik pred začetkom zime.”

Okoli tretjino teh sredstev bi dobil Svetovni program za hrano (WFP), ki je že opozoril, da mnogi Afganistanci nimajo dostopa do gotovine, s katero bi lahko kupili hrano.

ZN je ob tem pozval talibane, naj humanitarnim delavcem omogočijo neoviran dostop.

Evropska unija je vodilna donatorka v Afganistanu. Za humanitarne operacije v tej državi je po letu 1994 namenila več kot milijardo evrov. Pred današnjim sestankom je evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič poudaril pomen nujnih ukrepov v Afganistanu, “da bi se izognili sesutju osnovnih storitev za ljudi v stiski. EU podpira vsa prizadevanja mednarodne skupnosti, da bo še naprej solidarna z ljudmi v Afganistanu, ki trpijo zaradi vse večjih kršitev mednarodnega humanitarnega prava, desetletij konfliktov in naravnih nevarnosti. EU je pred kratkim obljubila dodaten humanitarni paket v višini več kot 200 milijonov evrov. V sedanjem izzivu je EU še vedno osredotočena na nujno reševalno pomoč najbolj ranljivim skupinam prebivalstva. Vse spopadajoče se strani morajo spoštovati mednarodno humanitarno pravo in omogočiti dostop do reševalne humanitarne pomoči. Potreb v Afganistanu ni mogoče ublažiti s humanitarno pomočjo le za dolgoročnejšo rešitev za lajšanje človeškega trpljenja.”

Slovenski minister za zunanje zadeve Anže Logar je napovedal 300.000 evrov humanitarne pomoči za Afganistan.

The post Eden od treh Afganistancev ne ve, kje bo dobil naslednji obrok first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Evropska komisija je obljubila 144,2 milijona evrov za takojšnjo humanitarno pomoč ter za srednje- in dolgoročnejšo razvojno pomoč in ukrepe za preprečevanje konfliktov. Evropska investicijska banka pa je napovedala 400 milijonov evrov dodatnih posojil regiji.

Obljubljena sredstva Evropske unije bodo v glavnem namenjena:

• razvojni podpori v višini 70 milijonov evrov: za spodbujanje družbenega in gospodarskega vključevanja venezuelskih migrantov in beguncev ter podporo gostiteljskim skupnostim. Podpora bo namenjena sektorjem, ki jih je pandemija koronavirusa najbolj prizadela, s poudarkom na krepitvi osnovnih socialnih storitev, zlasti zdravstvenih; spodbujanju gospodarskih priložnosti ter izboljšanju prehranske in hranilne varnosti. Ta podpora bo razdeljena med države regije, zlasti Kolumbijo, Peru in Ekvador, ki gostijo večino beguncev in migrantov.

• Humanitarna pomoč v višini 67,7 milijona evrov za takojšnje dejavnosti pomoči v regiji, vključno z obmejnimi območji, za podporo beguncem, notranje razseljenim osebam, gostiteljskim skupnostim in drugim ranljivim skupinam. Pomoč bo zlasti namenjena zdravju, zaščiti, prehrani, izobraževanju ter oskrbi z vodo, sanitarni ureditvi in psihosocialni podpori.

Zaradi pandemije koronavirusa grozi še poslabšanje že tako dramatičnih razmer v regiji. Humanitarna pomoč EU bo prispevala k mobilizaciji nujne pomoči za približno pet milijonov Venezuelk in Venezuelcev, ki so bili primorani zapustiti svoje domove.

Celotno sporočilo

Informativno gradivo o podpori EU venezuelskim beguncem, migrantom in gostiteljskim skupnostim

Tematska spletna stran konference

The post Donatorska konferenca za Venezuelo first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Potres z magnitudo 6,4 je 26. novembra lani na območju pristaniškega mesta Drač in okolice zahteval 51 smrtnih žrtev, približno tisoč ljudi je bilo poškodovanih. Porušenih ali poškodovanih je bilo približno 50.000 stavb. V 11 občinah je potres prizadel okoli 200.000 ljudi. Gmotno škodo so ocenili na 985 milijonov evrov.

Slovenija je v pomoč Albaniji po lanskem uničevalnem potresu namenila 300.000 evrov za šolo s štirimi učilnicami. Slovenija je Albaniji že takoj po potresu namenila za 126.000 evrov materialne pomoči – odeje, blazine, šotore, agregate, spalne vreče in druge nujne pripomočke za pomoč ljudem po potresu. Poleg tega je v Albanijo preko evropske ekipe za civilno zaščito napotila dva gradbena inženirja za oceno škode na zgradbah in ponudila pomoč za usposabljanje medicinskega osebja. Več kot 65.000 evrov pomoči Albaniji pa so donirali tudi Slovenska karitas, Rdeči križ in islamska skupnost.

V okviru skupnih zavez v višini 1,15 milijarde evrov je Evropska unija, vključno s Komisijo, njenimi državami članicami in Evropsko investicijsko banko, za obnovo Albanije namenila 400 milijonov evrov. Evropska komisija je Albaniji namenila 115 milijonov evrov iz proračuna EU. To vključuje prvih 15 milijonov evrov nepovratnih sredstev za obnovo in sanacijo ključnih javnih stavb, kot so šole, za katera sta se včeraj dogovorila predsednica Ursula von der Leyen in albanski predsednik vlade Edi Rama, da bi se lahko delo na terenu začelo čim prej. Komisija Svetu in Parlamentu tudi predlaga, naj iz letošnjega proračuna EU namenita dodatnih 100 milijonov evrov nepovratnih sredstev za sanacijo in obnovo javnih in zasebnih zgradb ter podporo za okrevanje prizadetih podjetij.

The post Na donatorski konferenci za pomoč Albaniji pri popotresni obnovi zbrali kar 1,15 milijarde evrov first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

EU in mednarodna skupnost sta se za pomoč zavzeli na letošnji največji donatorski konferenci za Sirijo, ki se je prejšnji teden končala v Bruslju. V torek in sredo se je dni dialoga v Evropskem parlamentu udeležilo več kot 500 predstavnikov civilne družbe in nevladnih organizacij. Danes so se sešli ministri, navzočih je bilo okoli 80 delegacij iz 55 držav in mednarodnih organizacij.

Razmere v Siriji ostajajo kritične. 11,7 milijona ljudi v Siriji še vedno potrebuje zaščito in humanitarno pomoč, nadaljnjih 5,6 milijona sirskih beguncev pa se nahaja v sosednjih državah – največ jih gostijo Jordanija, Libanon in Turčija. Potrebujejo hrano, vodo, zatočišče in zdravstveno oskrbo. Dva milijona otrok ne hodi v šolo, v Bruslju svarijo pred izgubljeno generacijo.

Slovenija je napovedala 100.000 evrov pomoči, polovico letos, polovico pa v prihodnjem letu. Sicer je od začetka humanitarne krize v Siriji in bližnjih državah zagotovila več kot 2,5 milijona evrov humanitarne pomoči, od tega 1,4 milijona s prispevki mednarodnim organizacijam in implementacijo dvostranskih projektov ter 1,1 milijona materialne pomoči Grčiji in Madžarski.

The post Na donatorski konferenci za Sirijo zbrali 8 milijard evrov first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Na konferenci bodo obravnavali največje težave sirskega prebivalstva in skupnosti, ki v državi in v širši regiji gostijo sirske begunce, povezane s humanitarno pomočjo in odpornostjo. Posebna pozornost bo namenjena položaju sirskih žensk.

Na konferenci bo mednarodna skupnost ponovno potrdila politično in finančno podporo sosednjim državam Sirije, zlasti Libanonu, Jordaniji in Turčiji. Izpostavljena bodo tudi prizadevanja Iraka in Egipta.

Prva dneva bosta namenjena dialogom, na katerih bo sodelovalo na stotine predstavnikov sirskih, regionalnih, mednarodnih in nevladnih organizacij ter organizacij civilne družbe. V četrtek pa bodo udeleženci iz več kot 85 držav in regionalnih organizacij razpravljali o ključnih vidikih sirske krize, tj. o političnem, humanitarnem in regionalnem razvoju. Na konferenci naj bi ponovno potrdili mednarodno zavezanost za pomoč sirskemu prebivalstvu in gostiteljskim skupnostim.

The post EU bo gostila tretjo konferenco o podpori prihodnosti Sirije in širše regije first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

V Bangladeš je od 25. avgusta, ko je v Mjanmaru prišlo do ponovne eskalacije konflikta med vladnimi silami in pripadniki manjšine Rohinga, pribežalo že skoraj 600.000 ljudi. Omenjena muslimanska manjšina je v Mjanmaru pod velikim pritiskom. Obstajajo pričevanja o mučenju, različnih primerih izkoriščanja, izvensodnih pobojih, polaganju protipehotnih min in požiganju celotnih vasi in naselij. Kratenju pravic in nasilju nad pripadniki manjšine Rohinga v Mjanmaru smo sicer priča že več let.

Bangladeška vlada je gostoljubno sprejela nove begunce, vendar Bangladeš velja za eno najrevnejših držav na svetu, zato predstavlja številčni begunski val velik izziv. Na področju Cox’s Bazar, kjer trenutno v ogromnem taborišču prebiva skoraj milijon prebeglih pripadnikov Rohinga (300.000 jih je tam že od preteklih eskalacij nasilja) postaja humanitarna situacija nevzdržna. Zaradi pomanjkanja tekoče vode in sanitarne ureditve grozi izbruh bolezni, ki so povezane s slabimi higienskimi razmerami, na katere so še posebno občutljivi noseče in doječe ženske, otroci in starejši.

V odzivu na humanitarni poziv je bilo vključno s prispevki na konferenci za naslovitev humanitarne krize zbranih 285 milijonov EUR (oz. 335 milijonov USD).

The post Slovenija najavila humanitarni prispevek za manjšino Rohinga first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Obljubljeni znesek je nekaj več kot polovica od vsote, ki je po ocenah Združenih narodov potrebna za pomoč najrevnejši arabski državi. Ta namreč ocenjuje, da bi za preprečitev “obsežne tragedije” potrebovali več kot 1,9 milijarde evrov.

Združeni narodi, ki so že februarja opozorili, da bodo letos za pomoč v Jemnu potrebovali 2,1 milijarde dolarjev, so ob začetku konference poudarili, da so jim do zdaj države zagotovile le kakih 15 odstotkov te vsote. Evropska komisija je na konferenci napovedala dodatno podporo v znesku 116 milijonov evrov.

Državna sekretarka na slovenskem zunanjem ministrstvu Darja Bavdaž Kuret je na konferenci napovedala, da bo Slovenija v letih 2017-2019 za humanitarno pomoč namenila 100.000 evrov v obliki prispevka Skladu ZN-a za otroke (Unicef).

Vojna v Jemnu med hutijskimi uporniki in mednarodno priznano vlado Abdelraba Mansurja Hadija traja že tretje leto. Spopad pa ima tudi regionalne in sektaške razsežnosti, saj vlado podpira koalicija pod vodstvom sunitske Savdske Arabije, uporniške Hutije, ki so leta 2014 zavzeli prestolnico Sana in nato večji del države, pa šiitski Iran.

Po oceni ZN-a zaradi spopadov grozi lakota kar 17 milijonom od skupno okoli 27 milijonov prebivalcev Jemna. Skoraj 19 milijonov jih potrebuje humanitarno pomoč. Povprečno pa vsakih deset minut zaradi vzrokov, ki bi jih lahko preprečili, umre otrok, mlajši od petih let. Razmere v Jemnu, najrevnejši državi na Arabskem polotoku, so bile sicer že pred zaostritvijo konflikta precej težke.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je tudi opozorila, da v Jemnu visok davek zahtevajo tudi bolezni, ki so sicer lahko povsem obvladljive, a ker v državi deluje manj kot 45 odstotkov bolnišnic in klinik, so lahko smrtne.

Države sveta so se s podpisom Agende 2030 za trajnostni razvoj v drugem cilju trajnostnega razvoja, ki se osredotoča na odpravo lakote, zagotavljanja prehranske varnosti in boljše prehrane ter spodbujanje trajnostnega kmetijstva, zavezale, da bodo do leta 2030 odpravile lakoto in vsakomur zagotovile dostop do zdrave, hranljive in zadostne hrane v vseh letnih časih, zlasti revnim in ljudem, ki živijo v težkih razmerah, med njimi dojenčkom.

The post Na donatorski konferenci za Jemen zbrali milijardo evrov first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.