To je ključna ugotovitev iz letnega poročila, ki ga je ta teden predstavila Globalna mreža proti prehranskim krizam (GNAFC) – mednarodna zveza Združenih narodov, Evropske unije ter vladnih in nevladnih agencij, ki si skupaj prizadevajo za reševanje prehranskih kriz. Poročilo – Global report on food crisis 2022 – se osredotoča na tiste države in ozemlja, kjer obseg in resnost prehranske krize presegata lokalne vire in zmogljivosti. V teh razmerah je potrebna mobilizacija mednarodne skupnosti.

Ključne številke

Poročilo razkriva, da se je leta 2021 približno 193 milijonov ljudi v 53 državah ali ozemljih soočalo z akutno prehransko nepreskrbljenostjo na ravni krize ali slabše (IPC/CH faza 3-5). To pomeni povečanje za skoraj 40 milijonov ljudi v primerjavi z že tako rekordnim številom iz leta 2020. Od tega je bilo več kot pol milijona ljudi (570 000) v Etiopiji, na jugu Madagaskarja, v Južnem Sudanu in Jemnu uvrščenih v najhujšo fazo akutne prehranske nepreskrbljenosti Katastrofa (IPC/CH Faza 5) in so potrebovali nujno ukrepanje, da bi preprečili vsesplošni propad virov preživetja, lakoto in smrt.

Če pogledamo istih 39 držav ali ozemelj, predstavljenih v vseh izdajah poročila, se je število ljudi, ki se soočajo s krizo ali hujšim (IPC/CH faza 3 ali več), med letoma 2016 in 2021 skoraj podvojilo, od leta 2018 pa se vsako leto nezadržno povečuje.

Temeljni vzroki prehranskih kriz

Ti zaskrbljujoči trendi so posledica številnih dejavnikov, ki se medsebojno dopolnjujejo, od konfliktov do okoljskih in podnebnih kriz, od gospodarskih do zdravstvenih kriz, pri čemer sta revščina in neenakost neposredna vzroka.

Konflikti ostajajo glavni dejavnik negotovosti preskrbe s hrano. Čeprav je bila analiza opravljena pred rusko invazijo na Ukrajino, poročilo ugotavlja, da je vojna že razkrila medsebojno povezanost in krhkost svetovnih prehranskih sistemov, kar ima resne posledice za svetovno prehransko in hranilno varnost. Poročilo ugotavlja, da so države, ki se že spopadajo z visokimi stopnjami akutne lakote, še posebej ranljive za tveganja, ki jih je povzročila vojna v Vzhodni Evropi, zlasti zaradi njihove velike odvisnosti od uvoza hrane in kmetijskih vložkov ter občutljivosti na svetovne pretrese cen hrane.

Ključni dejavniki za povečanje akutne nezanesljive preskrbe s hrano v letu 2021 so bili:

• konflikti (glavni dejavnik, zaradi katerega je v akutno prehransko nepreskrbljenostjo zapadlo 139 milijonov ljudi v 24 državah/teritorijih, kar je več kot leta 2020, ko jih je bilo približno 99 milijonov v 23 državah/teritorijih);
• vremenski ekstremi (več kot 23 milijonov ljudi v 8 državah/teritorijih, kar je več kot 15,7 milijona v 15 državah/teritorijih);
• gospodarski pretresi – (več kot 30 milijonov ljudi v 21 državah/teritorijih, kar je manj kot 40 milijonov ljudi v 17 državah/teritorijih leta 2020, predvsem zaradi posledic pandemije COVID-19).

Komisarka za mednarodna partnerstva Jutta Urpilainen je dejala: “Ruski napad na Ukrajino ogroža svetovno varnost preskrbe s hrano. Mednarodna skupnost mora ukrepati, da bi preprečila največjo prehransko krizo v zgodovini ter socialne, gospodarske in politične pretrese, ki bi ji lahko sledili. EU se je zavezala, da bo obravnavala vse dejavnike, ki povzročajo nezanesljivo preskrbo s hrano: konflikte, podnebne spremembe, revščino in neenakosti. Čeprav je treba zagotoviti takojšnjo pomoč, da bi rešili življenja in preprečili lakoto, moramo še naprej pomagati partnerskim državam pri prehodu na trajnostne agroživilske sisteme in odporne dobavne verige z izkoriščanjem celotnega potenciala zelenega dogovora in globalnih vrat.”

Komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič je dejal: “V enaindvajsetem stoletju ne bi smelo biti prostora za lakoto. Kljub temu je preveč ljudi potisnjenih s poti do blaginje. Danes je odmevalo jasno sporočilo: če želimo preprečiti veliko svetovno krizo s hrano, moramo ukrepati zdaj in sodelovati. Verjamem, da je mednarodna skupnost kos tej nalogi. S skupnim ukrepanjem in združevanjem virov je naša globalna solidarnost močnejša in daljnosežnejša. Kot dokazuje s svojim financiranjem pomoči ter sinergijami med humanitarno in razvojno pomočjo ter mirom, je EU še naprej zavezana, da se bo skupaj z mednarodno skupnostjo spopadla s to krizo na področju hrane in prehrane.”

“Tragična povezava med konflikti in negotovostjo preskrbe s hrano je ponovno očitna in zaskrbljujoča,” je dejal generalni direktor FAO QU Dongyu. “Medtem ko se je mednarodna skupnost pogumno odzvala pozivom k nujnim ukrepom za preprečevanje lakote in ublažitev njenih posledic, pa je mobilizacija virov za učinkovito odpravljanje temeljnih vzrokov prehranskih kriz, med drugim zaradi posledic pandemije COVID-19, podnebne krize, globalnih žarišč in vojne v Ukrajini, še vedno v težavah z zadovoljevanjem naraščajočih potreb. Rezultati letošnjega globalnega poročila še dodatno kažejo, da je treba akutno nezanesljivo preskrbo s hrano obravnavati skupaj na svetovni ravni v humanitarnem, razvojnem in mirovnem kontekstu.”

“Akutna lakota se je povzpela na raven brez primere, razmere v svetu pa se še poslabšujejo. Konflikti, podnebna kriza, COVID-19 ter naraščajoči stroški hrane in goriva so ustvarili popoln vihar, zdaj pa se je katastrofa še povečala zaradi vojne v Ukrajini. Na milijone ljudi v več deset državah se je znašlo na robu lakote. Nujno potrebujemo dodatna krizna sredstva, da bi jih rešili z roba in obrnili to svetovno krizo, preden bo prepozno,” je dejal izvršni direktor WFP David Beasley.

Sprememba paradigme

“Razmere zahtevajo obsežno ukrepanje za prehod na celostne pristope k preprečevanju, predvidevanju in boljšemu usmerjanju, da bi trajnostno obravnavali temeljne vzroke prehranskih kriz, vključno s strukturno revščino na podeželju, marginalizacijo, rastjo prebivalstva in krhkimi prehranskimi sistemi,” so v skupni izjavi, ki bo objavljena ta teden, zapisali Evropska unija, FAO in WFP – ustanovni člani svetovne mreže – skupaj z USAID in Svetovno banko.

Ugotovitve poročila kažejo, da je treba dati večjo prioriteto kmetijstvu malih kmetov v zagotavljanju prvega humanitarnega odziva, da se premagajo omejitve dostopa in da je to rešitev za preobrat negativnih dolgoročnih trendov. Poleg tega je mogoče s spodbujanjem strukturnih sprememb v načinu razdeljevanja zunanjega financiranja, tako da se lahko humanitarna pomoč sčasoma zmanjša z dolgoročnimi razvojnimi naložbami, odpraviti temeljne vzroke lakote. Hkrati moramo skupaj spodbujati učinkovitejše in trajnostne načine zagotavljanja humanitarne pomoči.

Prav tako bo h krepitvi odpornosti in okrevanju prispevala krepitev usklajenega pristopa, s katerim se zagotovi, da se humanitarne, razvojne in mirovne dejavnosti izvajajo celovito in usklajeno, ter zagotavljanje in preprečevanje nadaljnjega podpihovanja konfliktov kot nenamerne posledice.

***

Opomba za urednike

Akutna prehranska nepreskrbljenostjo pomeni, da je zaradi nezmožnosti uživanja ustrezne hrane neposredno ogroženo življenje ali preživetje posameznika. Temelji na mednarodno sprejetih ukrepih za ekstremne lakoto, kot sta integrirana klasifikacija fazne prehranske varnosti (IPC) in Cadre Harmonisé. Ni enaka kronični lakoti, o kateri vsako leto poročajo Združeni narodi v letnem poročilu o stanju varnosti preskrbe s hrano in prehrane v svetu. Kronična lakota je, kadar oseba daljše obdobje ne more zaužiti dovolj hrane, da bi ohranila normalen, aktiven življenjski slog.

O globalni mreži in globalnem poročilu

Globalna mreža proti prehranskim krizam, ki so jo leta 2016 ustanovili Evropska unija, FAO in WFP, je zavezništvo humanitarnih in razvojnih akterjev, ki si skupaj prizadevajo za preprečevanje prehranskih kriz, pripravo nanje in odzivanje nanje ter podpirajo cilj trajnostnega razvoja za odpravo lakote (cilj 2).

Globalno poročilo o prehrambenih krizah je vodilna publikacija Globalne mreže, ki jo omogoča Informacijska mreža za varnost preskrbe s hrano (FSIN). Poročilo je rezultat analitičnega procesa, ki temelji na konsenzu in vključuje več partnerjev ter vključuje 17 mednarodnih humanitarnih in razvojnih partnerjev.

Vir: FAO, DG ECHO

Pripravila: AK, MH

The post Lakota v svetu narašča – Poročilo Globalne mreže proti prehranskim krizam first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

1. Neenakost bo povzročila »žepe« zakoreninjene ranljivosti, ki bo presegla pričakovanja

Ekonomska, politična in družbena neenakost naraščajo in se medsebojno krepijo. Gospodarska rast zmanjšuje revščino v mnogih državah, vendar ne med najrevnejšimi skupnostmi. Številne države padajo v nevarne stopnje dolga – 40 odstotkov držav, ki potrebujejo humanitarno pomoč, so preveč zadolžene, sodeč po pregledu OCHA. Politična neenakost istočasno vodi v vedno večji razkorak med odločitvami elit in prioritetami njihovih državljanov. Videli bomo naraščajočo napetost med transformativnimi gibanji in elitami, ki se oklepajo oblasti, in s tem tudi utrjevanje avtoritarnih tendenc.

Humanitarni sektor bo moral pojasniti, kako se zavzema za odpravo neenakosti, in ustvariti pritisk na vladne in razvojne ustanove, da iz revščine povlečejo najbolj marginalizirane. Humanitarne skupine vodo morale zagotoviti bolj vključujočo pomoč, ki bo obravnavala specifične ranljivosti. Toda zaradi testiranja kapacitet, bodo morali humanitarni delavci postaviti jasne omejitve, kaj lahko in česa ne morejo storiti.

2. Eroziji mednarodnih norm bodo sledile dolgotrajne krize in naraščanje števila humanitarnih primerov

V preteklosti so konflikti spodbudili odmevna prizadevanja za reševanje sporov, izgradnjo miru in doseganja odgovornosti. Vendar običajno mednarodna podpora za ta prizadevanja oslabi. Kot rezultat tega opažamo spopade na nacionalni ravni (na primer v Afganistanu, Libiji, Siriji, Jemnu), ki nenehno potekajo, kršijo človekove pravice in humanitarno pravo, kar vodi v nevarno erozijo mednarodnih norm.

Za humanitarne delavce to pomeni povečanje števila primerov. To vodi v nevarna delovna okolja, v katerih se humanitarno pravo nekaznovano krši. Posledično to vodi v oteženo odzivanje in drago izvajanje. Za reševanje teh izzivov je potrebno trdno, na dokazih temelječe, zagovorništvo in skupen pristop.

3. Podnebna kriza bo prisilila humanitarne delavce, da redefenirajo svojo vlogo in postanejo zeleni

Podnebne spremembe in konflikti bodo povečali število ljudi, ki potrebujejo mednarodno humanitarno pomoč. Ocenjuje, da se bo ta do leta 2022 dvignila na 200 milijonov. Potreben bo ogromen premik v javni politiki, da zapremo vrzel med sedanjimi strukturami upravljanja in potrebnimi rešitvami.

Zmanjševanje podnebnih sprememb in prilagajanje je večinoma delo vlad in razvojnih ustanov, vendar se bodo morale humanitarne organizacije zavzemati za to, da ta prizadevanja ne bodo spregledala potreb najbolj ranljivih. Kar zadeva financiranja humanitarne pomoči: najbolj ekstremni vremenski pojavi so predvidljivi in videli bomo večji premik v smer preventivnih humanitarnih ukrepov. Za uspešen premik bodo financerji morali zagotavljati prožno, predvidljivo financiranje pred nastopom krize.

S tem, ko se humanitarni delavci soočajo z lastnim vplivom na okolje in podnebne spremembe, bomo videli »ozelenitev« pomoči. Humanitarne organizacije bodo morale sprejeti bolj trajnostne pristope pri gradnji zavetišč, oskrbe z električno energijo, oskrbe z vodo, in povečati denarno usmerjene odzive.

4. Opolnomočenje lokalne pomoči je ključnega pomena pri zadovoljevanju potreb

Mednarodne rešitve zaostajajo za današnjimi zapletenimi mednarodnimi problemi. To ustvarja praznino, v kateri se od humanitarnih delavcev pričakuje preveč. Nujno je, da humanitarni delavci poznajo svoje meje. Hkrati lahko povečajo svojo učinkovitost in odgovornost s prehodom s projektno usmerjenega pristopa  na pristop, ki temelji na rezultatih. Humanitarni delavci morajo prav tako prepoznati, da trajnostne spremembe prihajajo z lokalnega okolja. Manj truda bodo morali vložiti v nadomeščanje lokalnih storitev in več v krepitev obstoječih.

5. Nalezljive bolezni bodo bolj razširjene in jih bo težje nadzorovati

Izbruhi nalezljivih bolezni so že zdaj bolj razširjeni in težje nadzorovani, povezani so s konflikti, šibkim zdravstvenim sistemom, slabo vodno in sanitarno infrastrukturo ter pomanjkanjem dostopa do cepiv. Trend se bo nadaljeval. Kolera letno prizadene 3 do 5 milijonov ljudi; povečuje se število ljudi, obolelih za ošpicami; in virusne bolezni, kot je ebola, so vse manj obvladljive.

Hitra diagnoza nalezljivih bolezni bo ključnega pomena pri zmanjšanju števila ogroženih ljudi. Programe cepljenja je potrebno izboljšati, partnerji pa morajo pospešiti in povečati naložbe v zdravstvene sisteme. Razumevanje, kako spol človeka lahko vpliva na izpostavljenost, resnost in zdravljenje bolezni, bo prav tako kritičnega pomena za učinkovit odziv.

6. Etične tehnološke politike ne bodo sledile tehnološkim spremembam

Tehnološki razvoj bo še naprej izboljševal učinkovitost humanitarnih operacij, razširil doseg in izboljšal obseg oddaljenega programiranja. Toda neenakomeren dostop do tehnologije pomeni, da mnogi hitremu razvoju ne bodo mogli slediti – zlasti države, ki že zdaj s težavo dosegajo povezanost s 3G tehnologijo. To bo ustvarilo vse večji razkorak in okrepilo obstoječe neenakosti.

Naraščala bo uporaba umetne inteligence v vojskovanju. Brezpilotni letalniki bodo vedno bolj namenjeni ciljanju žrtev na podlagi vnaprej programiranih algoritmov. Videli bomo razvoj in širjenje avtomatiziranega orožja, ki samostojno išče in se spopada na podlagi programiranja. Okoli omejevanje nadzora takšnega orožja se bo pojavilo nešteto izzivov. Še naprej bomo morali budno spremljati tehnološki napredek v vojskovanju in njegov vpliv na civiliste.

Ko bodo postale humanitarne akcije bolj podatkovno bogate, bodo imeli humanitarni delavci vedno večji dostop do velike količine osebnih podatkov. Zato bo potrebno sprejeti politike za zaščito osebnih podatkov v celotnem sektorju. Sektor bo moral izboljšati svojo podatkovno pismenost, da bo prehitel to grožnjo. Podatki lahko okrepijo zagovorništvo, vendar to ni čudežno zdravilo.

V prihodnosti bomo z globokim razumevanjem spreminjanja geopolitične, gospodarske in podnebne dinamike, lažje analizira dejavnike ranljivosti in ustvarili priložnosti za njihovo reševanje. Nove priložnosti bomo izkoristili, ko se bo razširilo sodelovanje z bolj raznolikim naborom partnerjev in povečanjem pismenosti v drugih sektorjih.

Članek v originalu.

The post Šest trendov, ki bodo oblikovali prihodnost humanitarnega delovanja first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Baza je bila razvita z uporabo rigoroznih raziskovalnih metod in rezultati mapirajo reznolikost organizacij v humanitarnem sektorju. Baza se bo še naprej širila s partnerji, vključno s člani nadzornega odbora. The database has been developed using rigorous research methods,  and the result now maps the diversity of organisations in the humanitarian sector. baza humanitarnih organizacij organizacijam dovoljuje tudi, da posodabljajo in širijo svoje profile, organizacije, ki še niso na seznamu, pa se lahko registrirajo.

Baza komplementira Humanitarno enciklopedijo, projekt, ki tudi že izvaja CERAH. Enciklopedija je namenjena analizi vseh ključnih humanitarnih konceptov, ki se uporabljajo, skupno jih je 129, in razlagi, kako se razlikujejo v rabi in pomenih, da bi poskusila povečati jasnost in razumevanje jezika, ki se ga uporablja v humanitarnem sektorju.

Vir: CERAH

The post CERAH pripravil interaktivno bazo humanitarnih organizacij first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

6 stebrov priporočil DAC za preventivo in odziv

1. Politike, standardni profesionalnega dela, organizacijske spremembe in vodenje, vključno skozi kodekse obnašanja in etične standarde, ki zagotavljajo eksplicitne standarde in regulacijo in zagotavljanje komunikacije z zaposlenimi in upravljalcem_kam v razvojnih agencijah, ter v partnerskih partnerskih državah.
2. Odziv, ki se osredotoča na preživele/žrtve in podporni mehanizmi, kjer so njihove izkušnje, pravice, potrebe in želje v ospredju sistemov poročanja, preiskav in odziva. Donatorji in partnerji, ki implementirajo programe, morajo stremeti k pravočasnemu odzivu, podpori in zaščiti preživelih in žrtev.
3. Organizacijsko poročanje, odzivni sistem in procedure, vključno z internimi procedurami za pritožbe in preiskave, anonimimi mehanizmi za prijave, zaščito za žvižgače_ke in tiste, ki jih je prizadela zloraba. Kadrovske prakse morajo preprečiti najemanje storilcev zlorab.
4. Usposabljanja, ozaveščanje in komunikacije skozi aktivnosti in izobraževanlne programe zagotoviti, da se prejemniki_ce pomoči zavedajo svojih pravic, postopkov prijave in dostopnih podpornih storitev. Ob tem je treba upoštevati lokalno prebivalstvo, zato da se resnično zadovolji njihovim potrebam.
5. Mednarodna koordinacija – zagotoviti tesnejše sodelovanje med članicami DAC, implementirajočimi parnterji in mednarodno in nacionalno stroko in OZN, posebej IASC; in CEB. Posebna pozornost mora biti posvečena temu, da se uskladijo standardi podpore preživelim in žrtvam, upravljanju preiskav in poročanju implementirajočih partnerjev.
6. Monitoring, evalvacija, deljenje znanja in poročanje s procedurami za poročanje in odziv, ki zagotavljajo jasne smernice za zaposlene o tem, kdaj in komu poročati in kakšen je odziv, ki na zaupen in občutljiv način postavlja žrtve in preživele na prvo mesto.

Priporočila lahko v celoti najdete tukaj.

Vir: OECD DAC

The post Priporočila DAC za odpravo spolnih zlorab, izkoriščanja in nadlegovanja v razvojnem sodelovanju in humanitarnem delu first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Kaj pomeni “spol in varovanje v humanitarnem delu”?

Ko govorimo o spolu in varovanju v humanitarnem delu, se moramo vprašati, ali so bile v našem humanitarnem delu naslovljene različne potrebe žensk, deklic, moških in dečkov, ker ne obstaja pristop “ena velikost za vse”, ki bi deloval. Vsak kontekst, kjer se je zgodila katastrofa, je drugačen in ženske in deklice se morda soočajo z edinstvenimi tveganju, ranljivostmi in zmožnostmi. K njihovi marginalizaciji lahko prispevajo tudi drugi faktorji, kot je oviranost, starost, spolna usmerjenost, prihodki in lokacija.

Nimarta Khuman med drugim dela na promociji participacije žensk in vodenja, preventivi in odzivu na spolno pogojeno nasilje in za zagotavljanje zaščite otrok ter vključevanje invalidnosti v vsakem humanitarnem odzivu – to mora biti vedno ustvarjeno in implementirano za prizadeto populacijo. Med humanitarnim odzivom na katastrofo Ambae so denimo bile razvite smeri za delo na spolno pogojenem nasilju in zaščito otrok in partnerji v projektu so ozvaščali skupnosti o preprečevanju nasilja in dostopu do pomoči. Partnerji so tudi razvili in razširili informacije za skupnosti o njihovih pravicah med evakuacijo in preselitvijo, izvajali usposabljanja za vodenje za ženske, ki sodelujejo v humanitarnem odzivu ter zagotavljali psihosocialno podporo in otrokom prijazne prostore, da so se otroci lahko bolje soočali z učinki katastrofe.

Kako ste uvedli perspektivo spola in varovanja v humanitarnem odzivu v Vanuatu?

Skupina za spol in varovanje zagotavlja, da so pravice ljudi zaščitene in spoštovane, in da imajo dostojen dostop do storitev v vseh sektorjih. To vključuje vrednotenje potreb, naslavljanje skrbi in ozaveščanje med skupnostmi in izvajalci storitev (kot so agencije, vključene v razdeljevanje hrane, zavetišča, izobraževanje, dostop do vode, sanitarij in higiene). Vključuje tudi zagovorništvo z vsemi drugimi ministrstvi, da vključujejo perspektivo spola in varovanja v svoje odzive. Med izrednimi razmerami ob ibruhu vulkana Ambae je bil ustanovljen skupna enota za spol in varovanje ter zdravje za zagotavljanje storitev čez različne sektorje za ljudi z invalidnostmi. Enota za spol in varovanje je delala skupaj z enoto za WASH (voda, sanitarije in higiena) za ozaveščanje na teme varnosti, svetlobe in zasebnosti v straniščih in tuših. Med odzivi na Ambae in Ambrym so partnerji v svoje stike s skupnostmi integrirali informacije o enakosti spolov in o menstrualni higieni.

Pri zagovorništvu z vlado smo pozornost usmerili tudi na pomanjkanje dostopa do zemlje in prihodkov za razseljene skupnosti, izpostavljenost nasilju in odloženo izobraževanje otrok. Zdaj smo v fazi okrevanja po Ambae in delamo s kabinetom predsednika vlade, da bi zagotovili da vsi sektorji vključijo relevantne akcije in financiranje za programe za spol in varovanje v okviru načrta za okrevanje po Ambae.

Celoten intervju lahko v angleščini preberete tukaj.

The post “Naslavljanje spola in varnosti v humanitarnem delu rešuje življenja, in načrtovanje financiranja mora to upoštevati” first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Na spletni strani 24 stories je posebej za ta dan zbranih 24 zgodb, vsaka izmed njih je postavljena vzporedno z “običajnim delovnim dnevom” in predstavlja običajne dneve humanitark. Od prebujanja v Jemnu do jutranjega teka skozi park in vožnjo s helikopterjem v Maliju, te neverjetne ženske vplivajo na skupnosti po svetu na tisoče načinov. Vabimo vas, da se pridružite poti 24 žensk humanitarnih delavk vseh ozadij, narodnosti in izkušenj skozi trenutke, ki zaznamujejo njihova vsakdanja življenja, od dela v pravni kliniki v Keniji ali pogovarjanja z domačini na tržnici na Fidžiju, do organiziranja spontane modne revije v Burundiju.

Ob današnjem svetovnem dnevu humanitarnih dejavnosti, sta visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Federica Mogherini in evropski komisar za humanitarno pomoč in krizno upravljanje Hristos Stilianides objavila skupno izjavo.  V njej sta med drugim izpostavila, da so kršitve mednarodnega humanitarnega prava še vedno eden od najbolj kritičnih izzivov za zaščito civilistov, pa tudi za zaščito humanitarnih in zdravstvenih delavcev.  V letu 2018 se je v večjih napadih približno 400 humanitarnih delavcev znašlo v vlogi žrtev, s čimer je to leto zabeleženo kot drugo najhujše leto v zgodovini. Več kot tretjina teh humanitarnih delavcev je bila ubita, tretjina pa ugrabljena.  Svetovni dan humanitarnih dejavnosti je priložnost za poklon tem predanim človekoljubom in za zavzemanje za njihovo varnost in zaščito, sta zapisala.

V napadih na specifične cilje ali v drugih manj ciljanih napadih so običajno ubiti ali ranjeni tudi civilisti. Zaradi konfliktov, nasilja in kršitev človekovih pravic je nasilno razseljenih več kot 70 milijonov ljudi. Več kot 200 milijonov ljudi je odvisnih od humanitarne pomoči. EU prispeva k spoštovanju in izpolnjevanju mednarodnega humanitarnega prava na svetovni ravni z zastopanjem interesov, političnimi ukrepi (dialog, izjave in pobude) ter financiranjem partnerskih organizacij za zagotovitev humanitarnega dostopa.  EU je v letu 2017 namenila več kot 1,75 milijarde evrov za operacije humanitarne pomoči v več kot 80 državah po svetu.

Generalna skupščina Organizacije združenih narodov (OZN) je 19. avgust za dan humanitarnosti razglasila leta 2008. Ta datum je bil izbran s posebnim razlogom: 19. avgusta 2003 se je namreč zgodil bombni napad na sedež OZN v Iraku, v katerem je življenje izgubilo 22 ljudi, med njimi tudi visoki komisar OZN za človekove pravice in posebni predstavnik generalnega sekretarja OZN za Irak Sergio Vieira de Mello.

Vir: MZZ, World Humanitarian Day

The post 19. avgust: svetovni dan humanitarnosti first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Novico o aretaciji je potrdilo ministrstvo za zunanje zadeve, kjer so še povedali, da so z njim v stiku prek nemškega diplomata.Zakaj so ga aretirali in kje je zaprt, za zdaj še ni znano, o njegovi usodi pa se pogaja nemško veleposlaništvo, s katerim je v stiku slovensko zunanje ministrstvo.

Slovenski aktivist in humanitarni delavec je bil v Sudanu zaprt že leta 2006, ko je v zaporu v kraju El Fašir preživel približno mesec dni. Policija ga je aretirala, ko je želel nezakonito vstopiti v državo, saj ni imel vizuma. Obsodili so ga na dve leti zaporne kazni in plačilo kazni v višini 2000 evrov. Šele na podlagi pomilostitve sudanskega predsednika Omarja al Baširja so ga izpustili iz zapora.

Leta 2003 je bil zaprt tudi v zaporu v Etiopiji. Tamkajšnja policija ga je aretirala na območju omejenega gibanja, saj naj bi bil tam brez potrebnega dovoljenja.

Sicer pa je Tomo Križnar lani prejel nagrado Državljan Evrope 2015. To Evropski parlament nagrado podeljuje od leta 2008, namenjena pa je posameznikom ali skupinam, ki so si posebej prizadevali za vzajemno razumevanje in tesnejše povezovanje narodov Evropske unije, bili aktivni na področju čezmejnega sodelovanja ali se vsakodnevno ukvarjali z uresničevanjem načel evropske listine temeljnih pravic v praksi.

The post Križnar aretiran v Južnem Sudanu first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.