Aid worker at a truck unloading goods

Vir : European Union, 2022

The post GD ECHO objavil 5 glavnih poudarkov iz leta 2022 first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Trenutna kriza zaradi nezanesljive preskrbe s hrano ubija ljudi, uničuje življenja in človeško dostojanstvo ter vpliva na vse nas. V tej številka lahko najdete tudi priporočila humanitarnim akterjem kaj naj storijo, da se bodo lažje soočali s humanitarno krizo, ki se bo po pričakovanjih le še poglabljala.

Prebrali si boste lahko tudi intervju z Andreasom Papaconstantinou, generalnim direktorjem za sosedstvo in Bližnji vzhod pri DG ECHO, ki je spregovoril o krizi lakote z vidika EU, prizadevanjih DG ECHO za zmanjšanje vrzeli v financiranju, uporabi trojne povezave za vprašanje lakote in prihodnjem Evropskem humanitarnem forumu.

Pripravil: MH

Projekt »Krepitev učinkovitosti odziva NVO v sodelovanju z zasebnim sektorjem na področju mednarodne humanitarne pomoči«, ki ga sofinancira Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije v sklopu strateškega partnerstva na področju mednarodne humanitarne pomoči. Izvajata ga Platforma SLOGA in Slovenska karitas. Vsebina  je izključna odgovornost platforme SLOGA in Slovenske karitas in ne odraža stališča Vlade republike Slovenije in Ministrstva za zunanje zadeve RS. 

The post Izšla je nova številka glasila «Voice out loud» first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

od septembra do novembra 2022 izvedla projekt “Humanitarna pomoč s hrano za notranje razseljene osebe zaradi konflikta v Etiopiji” v skupni vrednosti 60.330 EUR. Ministrstvo za zunanje zadeve RS je za pomoč zagotovilo 55.000 evrov, Slovenska karitas pa dodatnih 5.330 evrov. Več o strateškem partnerstvi, ki ga izvajamo v sodelovanju s platformo SLOGA, na tej povezavi.

(c) Fotografija Slovenska karitas

(c) Fotografija Slovenska karitas

Slovenska karitas je projekt izvedla v sodelovanju s Caritas Etiopija. Sodelavci Caritas Etiopija so v sodelovanju s predstavniki lokalnih avtoritet na terenu v okrožju Habru v regiji Amhara poiskali najbolj ranljiva gospodinjstva, ki so izgubila vse imetje, pridelke, živino in živijo v veliki revščini v začasnih zatočiščih. Vsak od izbranih 2.104 ranljivih notranje razseljenih oseb iz 636 gospodinjstev, ki so iz Tigraja pribežali v okrožje Habru, je v sklopu projekta prejel 15 kg moke, 0,5 litra olja in 1,5 kg stročnic, kar zadošča za osnovno preživetje za 1 mesec. Posebna pozornost je bila namenjena družinam z otroci pod 5 let starosti in večjim številom otrok ter ranljivim družinam/gospodinjstvom, ki jih vodijo ženske, tudi nosečnice in doječe matere, gospodinjstvom s starejšimi in kjer živijo ljudje z različnimi oblikami invalidnosti. Še posebej je bila ta pomoč potrebna za otroke do 5 let, ki jim je grozila lakota in podhranjenost ali celo izguba življenja.

Do konca leta 2022 Caritas Etiopija izvaja tudi humanitarni projekt, h kateremu prispevajo članice mednarodne mreže Karitas. Skupaj se v sklopu projekta pomaga več kot 190.680 ranljivim posameznikom, ki prihajajo iz 36.200 notranje razdeljenih ali lokalnih gospodinjstev v regijah Tigraj, Amhara, Afar in Omnia. Pomagajo jim s hrano, z oskrbo s pitno vodo, s semeni, začasnimi zatočišči, posodo in drugimi pripomočki v gospodinjstvu ter s higienskimi potrebščinami.

Pomoč prizadetim ljudem s sušo in konfliktom pa bo potrebna tudi v naslednjem letu. Slovenska karitas zato vabi k solidarnosti in nadaljuje z zbiranjem pomoči za prizadete ob konfliktu in z lakoto v Etiopiji. Svoj dar lahko prispevate na:

• Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana
• TRR: SI56 0214 0001 5556 761
• Sklic: SI00 635
• Namen: LAKOTA AFRIKA

Več informacij: jana.lampe@karitas.si, 031 344 481

Projekt »Krepitev učinkovitosti odziva NVO v sodelovanju z zasebnim sektorjem na področju mednarodne humanitarne pomoči«, ki ga sofinancira Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije v sklopu strateškega partnerstva na področju mednarodne humanitarne pomoči. Izvajata ga Platforma SLOGA in Slovenska karitas. Vsebina  je izključna odgovornost platforme SLOGA in Slovenske karitas in ne odraža stališča Vlade republike Slovenije in Ministrstva za zunanje zadeve RS. 

The post Slovenska pomoč s hrano za več kot 2000 razseljenih oseb zaradi konflikta v Etiopiji first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

POMEMBNO: Ker je on-line predstavitev namenjena samo članicam ECHO, nam prosim čim prej javite vaš morebitni interes za sodelovanje na predstavitvi, da bomo poskusili posredovati glede možnosti udeležbe tudi za nečlanice platforme Voice.

Pripravil: MH

The post DG ECHO predstavlja nov inštrument na področju mednarodne humanitarne pomoči EHRC first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Sporočilo Slovenske karitas ob svetovnem dnevu humanitarnosti si lahko v celoti preberete na tej povezavi.

Število ljudi, ki naj bi letos potrebovali humanitarno pomoč, se je povečalo na 303 milijone, kar je 29 milijonov več kot decembra 2021. V zadnjih mesecih smo zaradi kombinacije omenjenih svetovnih kriz in z njimi povezanega naraščanja cen hrane, gnojil in goriva, priča svetovni prehranski krizi brez primere, ki je še posebej huda na območjih Afriškega roga in Sahela, kjer milijone ljudi pestita huda negotovost preskrbe s hrano in podhranjenost. Najhuje je v Keniji, Somaliji in Etiopiji. Spregledati ne smemo niti področij pozabljenih kriz, kot so Sirija, Afganistan, Libanon, Jemen, Venezuela in druge države Afriškega roga. Zato je potrebno, da politični odločevalci prisluhnejo glasovom najrevnejših in njihova prizadevanja za dostojno življenje postavijo v središče vseh političnih odločitev. Zlasti trajnostni ukrepi za ublažitev negativnega vpliva podnebnih sprememb, ki je eden temeljnih vzrokov za humanitarne krize, morajo veljati za prednostno nalogo. Poleg tega je treba podpirati prizadevanja za krepitev miru in sprave na ravni lokalnih skupnosti in držav.

Tudi Slovenska karitas želi odgovoriti s pomočjo na stiske najrevnejših ob večjih krizah po svetu. V tujini pomaga v sodelovanju s svojo mednarodno mrežo Caritas Internationalis, ki ima 162 nacionalnimi organizacij in na tisoče lokalnih humanitarnih sodelavcev Karitas, ki pomagajo lokalnim skupnostim preživeti in živeti ob različnih krizah, tudi v zelo težkih razmerah. “Sodelavci Karitas povsod po svetu so v vsakem trenutku tam: pred krizo, med njo in po njej,” pravi Alojzij John, generalni tajnik Caritas Internationalis. “Ves čas so s skupnostmi in so obenem del njih, saj jim ne zagotavljajo le humanitarne pomoči, temveč si prizadevajo tudi za trajnostni razvoj, izgradnjo miru in socialno povezanost. Sodelavci Karitas dajejo pomoč in celo svoja življenja za sočloveka.”

Slovenska karitas je v letu 2021 z donacijami zbrala in posredovala 385.000 evrov za humanitarno pomoč ob različnih krizah po svetu. Pomagali smo številnim podhranjenim otrokom, ranljivim posameznikom in družinam ob lakoti v Keniji, Centralnoafriški republiki, Venezueli in na Madagaskarju, beguncem v Libanonu in Ruandi, prizadetim ob covidu v Indiji in Pakistanu, prizadetim ob potresu na Hrvaškem in Haitiju, ob covidu in poplavah v Bosni in Hercegovini. V letošnjem letu pa je bilo večina humanitarne pomoči namenjena ljudem, ki jih je prizadela vojna v Ukrajini in beguncem v sosednjih državah. Ta pomoči je bila izjemna, saj je Slovenska karitas zbrala in posredovala 3.062.645 evrov pomoči za Ukrajino, ki so jo prispevali posamezniki in podjetja. Humanitarna pomoč Karitas je potekala tudi ob sofinanciranju posameznih projektov s strani Ministrstva za zunanje zadeve RS v sklopu triletnega humanitarnega strateškega partnerstva v skupni vrednosti 225.000 evrov. S pomočjo tega partnerstva smo v zadnjem letu zagotovili humanitarno pomoč za boljše zdravje revnih in pomoč šolarjem na Madagaskarju, pomoč z osnovnimi potrebščinami za 252 ranljivih družin, ki jih je prizadel potres na Haitiju, pomoč s toplimi obroki za 1.039 ukrajinskih beguncev v Moldaviji, kjer smo 200-tim beguncem zagotovili tudi trgovinske bone, na Poljskem pa 526 begunskim družinam razdelili pakete s hrano in s higienskimi pripomočki. Že tretje leto MZZ sofinancira tudi projekt »Celostna oskrba sirskih begunk, žrtev nasilja na podlagi spola v Libanonu«, ki ga na terenu izvaja Caritas Libanon. Preko mreže Caritas Internationalis pa je Vlada RS v zadnjem obdobju prispevala tudi 200.000 evrov za humanitarno pomoč Ukrajini in 30.000 evrov ob ciklonu na Madagaskarju.

Slovenska karitas ob letošnjem svetovnem humanitarnem dnevu ponovno vabi ljudi v Sloveniji k solidarnosti za reševanje perečih stisk najranljivejših posameznikov in družin po svetu, še posebej k pomoči pri blažitvi lakote v državah Afriškega roga. Svoj dar lahko prispevate na:

Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana,

TRR: SI56 0214 0001 5556 761,

Sklic: SI00 635,

Namen: LAKOTA AFRIKA.

Več možnost darovanja za druge krize po svetu na https://www.karitas.si/daruj/donacija/.

Slovenska karitas pa preko svojih 450 lokalnih organizacij s humanitarno pomočjo ob večjih nesrečah pomaga tudi ljudem v Slovenji. Vsako leto se župnijske Karitas vključijo v večjo pomoč več kot 250 gospodinjstvom, ki so se jim zgodile nesreče, kot so požari, plazovi, nenadna smrt in podobno. V večjem obsegu sodeluje in pomaga pri pomoči ob večjih poplavah, potresih, neurjih ter drugih kriznih razmerah. Zadnji primer večje stiske je prihod beguncev iz Ukrajine, ki iščejo prostor za varno življenje. Mnogi so zase poskrbeli sami, več kot 2.500 pa jih je potrebovalo pomoč tudi na Karitas. Humanitarna pomoč Karitas vedno poteka ob dobrem sodelovanju z lokalnimi skupnostmi, drugimi humanitarnimi organizacijami, Upravo za zaščito in reševanje RS ter pristojnimi ustanovami.

Slovenska karitas se ob svetovnem dnevu humanitarnosti zahvaljuje vsem posameznim donatorjem, podjetjem in Vladi RS za vso izraženo solidarnost v obliki denarne in materialne pomoči s katero lahko lokalni sodelavci Karitas ob humanitarnih nesrečah doma in po svetu lajšajo stiske najranljivejših in jim vračajo njihovo dostojanstvo.

Peter Tomažič

Generalni tajnik Slovenske karitas

Več informacij: jana.lampe@karitas.si, 031 344 481

Posamezne projekte sofinancira Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije. Mnenje in vsebina izjave ne predstavljajo uradnega stališča Vlade RS.

Strateško partnerstvo na področju humanitarne pomoči, ki ga sofinancira Ministrstvo za zunanje zadeve RS. Slovenska karitas izvaja v sodelovanju s platformo SLOGA.

The post Sporočilo Slovenske karitas ob svetovnem dnevu humanitarnosti, 19. avgust: Poslabšanje svetovnih humanitarnih razmer kliče k večji solidarnosti first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Leta 2022 naj bi 181 milijonov ljudi v 41 državah/teritorijih doseglo krizno raven lakote. Najhuje je v Keniji, Somaliji in Etiopiji, kjer zaradi akutne lakote približno vsakih 48 sekund umre ena oseba. Skladno z osnovnimi humanitarnimi načeli nebi smeli delati razlik med ljudmi ali humanitarnimi krizami po vsem svetu, pri čemer moramo poudariti področje pozabljenih kriz kot so Sirija (enajsto leto spopadov), Jemen (sedmo leto), Afriški rog in druge krizne situacije, ki so na afriškem kontinentu in Afganistanu ter so bistveno premalo financirane navkljub stalnim pozivom po nujni humanitarni pomoči.

VOICE, evropsko združenje humanitarnih organizacij poziva vse države članice EU, da dosledno podpirajo načela humanitarne pomoči po vsem svetu.

S tem namenom smo skupaj v okviru združenja VOICE za EU odločevalce pripravili priporočila.

Pripravil: MH

The post Voice Europe: Nujen poziv k zaščiti načel humanitarne pomoči first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

V številki, ki je izšla ob Evropskem humanitarnem forumu, ki je bil od 21. do 23. marca v Bruslju, me drugim objavljamo prispevek evropskega komisarja za krizno upravljanje Janeza Lenarčiča, pogovor z dr. Robertom Kokaljem z  Ministrstva RS za zunanje zadeve, prispevke predsednice Slovenske filantropije dr. Anice Mikuš Kos, direktorice VOICE, mreže evropskih humanitarnih organizacij Marie Groenewald in Simone Beltrami iz Svetovnega programa za hrano WFP ter pogovor s Suzanno Tkalec iz OCHA.

Uvodnik je izpod peresa Jane Lampe, koordinatorice delovne skupine za humanitarno pomoč pri Platformi SLOGA

Objavljamo tudi pregled dejavnosti slovenskih civilnodružbenih organizacij na področju mednarodne humanitarne pomoči v letih 2014-2021.

SLOGOPIS POSEBNA ŠTEVILKA 2022

The post Posebna številka Slogopisa o mednarodni humanitarni pomoči first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Forum je ponudil evropsko perspektivo prihodnjih humanitarnih dejavnosti, saj je združil številne deležnike iz humanitarne skupnosti in širše, vključno z EU in njenimi državami članicami, glavnimi donatorji, podpisniki poziva k humanitarnemu ukrepanju, državami, ki jih je prizadela kriza, in partnerskimi humanitarnimi organizacijami.

Forum je potekal v senci ruske vojaške agresije na Ukrajino, ki je v državi povzročila hude humanitarne razmere in spodbudila množično razseljevanje oseb, tako znotraj Ukrajine kot v sosednje države. Vpliv na svetovno prehransko varnost je izjemno zaskrbljujoč. V zvezi s tem sta Evropska komisija in francosko predsedstvo Sveta EU poudarila nujnost po takojšnji prekinitvi sovražnosti, potrebo po doslednem spoštovanju mednarodnega humanitarnega prava, zlasti v zvezi z zaščito civilistov in civilne infrastrukture, ter nujnost hitrega, varnega in neoviranega zagotavljanja humanitarne pomoči vsem v Ukrajini, ki jo potrebujejo.

Forum je poudaril raven humanitarnih potreb brez primere, saj b o po podatkih Združenih narodov – pri čemer so upoštevali tudi posledica vojne v Ukrajini –  skoraj 300 milijonov ljudi po svetu leta 2022 potrebovali humanitarno pomoč. Forum je opozoril na dramatične posledice podnebnih sprememb in ponovni vzpon mednarodnih oboroženih konfliktov, ki jih je še poslabšala pandemija covid-19, kot ključna dejavnika humanitarnih potreb. Opozoril je na vse večji razkorak med humanitarnimi potrebami in razpoložljivimi sredstvi na svetovni ravni ter izzive, s katerimi se soočajo humanitarne organizacije na terenu, pri čemer so na preizkušnji bolj kot kdaj koli prej osnovne norme in načela, zaradi česar je zagotavljanje pomoči še bolj zapleteno in nevarno. Forum je poudaril, da mora mednarodna skupnost bolje odzivati na naraščajoče potrebe in spodbujati spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava.

Forum je poudaril pomemben prispevek EU in njenih držav članic, ki v sodelovanju s svojimi humanitarnimi partnerji prispevajo k humanitarnemu odzivu. Forum je obravnaval načine za nadaljnje povečanje učinka humanitarnega odzivanja, pri čemer se je oprl na sporočilo Evropske komisije “Humanitarno delovanje EU: novi izzivi, enaki nova načela“, poznejše sklepe Sveta in resolucijo Evropskega parlamenta o novih usmeritvah za humanitarno dejavnost EU. Na forumu je bil ponovno izražen tudi poziv k humanitarnemu ukrepanju, ki sta ga septembra 2019 skupaj objavili Francija in Nemčija, ter izrazil upanje, da se mu bodo pridružile tudi druge partnerice.

Humanitarni prostor je ogrožen – zagotavljanje boljšega spodbudnega okolja za humanitarno dejavnost

Udeleženci foruma so z veliko zaskrbljenostjo opozorili na razširjenost napadov na civiliste in civilne infrastrukture, vključno z bolnišnicami in šolami, ter napadov na humanitarne delavce, včasih tudi namerno, v številnih konfliktih, ki so v teku, in poudarili osrednjo vlogo in univerzalnost mednarodnega humanitarnega prava med konflikti. Zaradi teh izzivov so se udeleženci zavezali, da se bodo zavzemali za spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava, zaščito izobraževanja pred napadi ter varnost in zaščito udeležencev v humanitarnih dejavnostih ter promovirali Poziv k humanitarnemu ukrepanju. V okviru teh prizadevanj, se je Evropska komisija zavezala, da bo podpirala krepitev spremljanja mednarodnega humanitarnega prava z globalnim in celovitim pregledom ob spoštovanju nevtralnosti humanitarnih akterjev. Udeleženci so države tudi spodbudili, naj razvijejo nacionalne načrte, povezane z mednarodnim humanitarnim pravom za to, da bi razvile znanje o njem med različnimi akterji.

Zagotavljanje boljših rezultatov, izkoriščanje inovacij ter krepitev lokalnih in mednarodnih zmogljivosti

Forum je slišal, da si je treba nenehno prizadevati za zagotavljanje uspešnosti in učinkovitosti pri zagotavljanju pomoči. V humanitarnem sektorju je bilo čutiti učinek pandemije covid-19 na globalne dobavne verige, kar je opozorilo na potrebo po posodobljenem pristopu k logistiki humanitarne pomoči. Udeleženci so ponovno potrdili, da je treba izkoristiti digitalne zmogljivosti za povečanje možnosti za sodelovanje in izmenjavo podatkov ter zagotavljanje bolj zelenega pristopa k prevoza, skladiščenja in dostave pomoči.

Forum potrdil, da je treba še naprej razvijati European Humanitarian Response Capacity (EHRC), pri čemer je treba vzpostaviti vnaprej nameščene ekipe za nujne primere in zaloge na kritičnih območjih po vsem svetu ter logistično podporo operacijam v obliki okrepljenega humanitarnega zračnega mostu EU (ali, kjer je to potrebno in mogoče humanitarni kopenski most). Prek EHRC bo Evropska komisija lahko neposredno posredovala pri zapolnjevanju kritičnih vrzeli pri zagotavljanju humanitarne pomoči, pri čemer jo bodo dopolnjevali obstoječi instrumenti – ob polnem spoštovanju humanitarnih načel in učinkovitejši solidarnosti EU prek Team Europe.

Udeleženci so ponovno potrdili, da je pri povezovanju kratkoročnih intervencij s trajnimi dolgoročnimi rešitvami v nestabilnih razmerah in konfliktih ključnega pomena sistematična uporaba pristopa, ki temelji na povezavi med humanitarno pomočjo, razvojem in mirom, ter obravnava temeljnih vzrokov za konflikte in dolgotrajne krize. Forum je poudaril, da je poudarek na izobraževanju o povezavi med humanitarno pomočjo, razvojem in mirom ključnega pomena za obravnavanje potreb otrok in je eden od bistvenih elementov prispevka k uspešnim družbam.

Forum je prisluhnil predstavnikom lokalnih humanitarnih organizacij, ki se običajno prve odzovejo na krizo. Da bi zagotovili hitro, kakovostno in stroškovno učinkovito pomoč ljudem v stiski, je treba storiti več za krepitev lokalnih zmogljivosti. Te izmenjave bodo dragocen prispevek k enemu od ukrepov, ki smo jih napovedali v komunikaciji o humanitarnih ukrepih (Communication on Humanitarian Action), to je pripravo “smernic za promocijo  enakopravnih partnerstev z lokalnimi odzivniki”. V prihodnjih tednih bo potekal posvetovalni proces s številnimi zainteresiranimi stranmi o prihodnjih smernicah, ki bodo temeljile na na podlagi izmenjav v okviru foruma.

Povečanje baze virov za humanitarne dejavnosti in učinkovita uporaba virov

Na forumu je bil ugotovljen velik razkorak med potrebami po financiranju humanitarne dejavnosti in razpoložljivimi sredstvi. Po podatkih ZN in drugih partnerskih organizacij je za pomoč najranljivejšim ljudem v stiski samo do leta 2022 potrebnih več kot 40 milijard EUR. Hkrati pa je baza sredstev za humanitarne dejavnosti še vedno izjemno ozka, saj  majhno število donatorjev pokriva skoraj celotno financiranje humanitarne pomoči. Dolgoročno to ni vzdržno. Udeleženci foruma so ugotovili, da so nekateri donatorji v zadnjem času povečali sredstva za humanitarno pomoč, vendar so poudarili, da si je treba bolj prizadevati za delitev odgovornosti za financiranje humanitarnih dejavnosti na širši in pravičnejši ravni ter v skladu z zmožnostmi.

Donatorji, ki so sodelovali na forumu, so se dogovorili, da bodo okrepili sodelovanje z novimi in nastajajočimi donatorji, vključno s tistimi, ki so še vedno v veliki meri odsotni iz svetovnih humanitarnih prizadevanj.

Forum je poudaril potrebo po širši bazi sredstev za humanitarne dejavnosti, vendar je poudaril tudi potrebo po trajnih prizadevanjih za povečanje učinkovitosti in učinkovitosti humanitarne pomoči, vključno z inovativnim financiranjem, prožnim financiranjem in večletnimi partnerstvi, k čemur poziva zlasti Grand Bargain.

Humanitarno ukrepanje v odziv na podnebne spremembe in degradacijo okolja

Forum je potrdil, da podnebne spremembe in degradacija okolja še povečujejo humanitarne potrebe. Poleg vse pogostejših in hujših naravnih nesreč podnebne spremembe vse bolj krepijo konflikte in razseljevanje. Anticipatorni pristopi lahko pomagajo okrepiti odpornost ranljivih skupnosti na podnebne spremembe in zmanjšati humanitarne potrebe na dolgi rok. Zaščita ljudi pred pretresi je bolj dostojanstven in stroškovno učinkovitejši pristop k reševanju humanitarnih posledic pretresov.

V ta namen sta bila na pobudo Mednarodnega odbora Rdečega križa (ICRC) in Mednarodne zveze humanitarnih organizacij (IFRC) predstavljena Climate and Environment Charter for humanitarian organizations, Statement of Commitment on Climate of Humanitarian Organisations, Listina o podnebju in okolju za humanitarne organizacije. Minimalni okoljski cilji EU za humanitarne partnerje, “Donatorska izjava o podnebju in okolju”, dopolnjujejo ta pristop s spodbujanjem sistema humanitarnega odzivanja, ki preprečuje, se pripravlja, predvideva in se odziva na podnebne in okoljske izzive.

Evropski humanitarni forum bo ostal vsakoletni del humanitarnega koledarja, ki bo vsem donatorjem in partnerjem ponujal platformo za razpravo o humanitarnih vprašanjih, rešitvah in ukrepih. Prihodnje srečanje bosta skupaj gostila Evropska komisija in švedsko predsedstvo Sveta EU v Bruslju v prvi polovici leta 2023.

The post Deklaracija Evropskega humanitarnega foruma first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Koronavirus je prisoten v 195 državah, skupaj pa je potrjenih že več kot 400.000 primerov, skoraj 20.000 ljudi pa je za posledicami okužbe umrlo. Širi se v državah, ki se spopadajo s konflikti, naravnimi nesrečami in podnebnimi spremembami.

Guterres je poudaril, da je globalni pristop edini način boja proti koronavirusa. “COVID-19 grozi celotnemu človeštvu in tako se mora celotno človeštvo odzvati”, je dejal in poudaril, da “odzivi posameznih držav ne bodo dovolj.” Guterres meni, da je  pomoč najbolj ranljivim ne le stvar temeljne človeške solidarnostni, ampak je ključnega pomena za boj proti virusu.

Medvladni načrt, ki ga vodi OCHA, združuje obstoječe pozive Svetovne zdravstvene organizacije in drugih partnerjev Združenih narodov ter določa nove potrebe. Z ustreznim financiranjem lahko rešimo veliko življenj in opremimo humanitarne organizacije s sredstvi za testiranje ter opremo za zdravljenje bolnih, kot tudi zaščitimo zdravstvene delavce.

“Načrt vključuje tudi dodatne ukrepe za podporo gostiteljskim skupnostim, ki še naprej velikodušno odpirajo svoje domove in mesta za begunce in razseljene osebe” je pojasnil Guterres.

Guterres je opozoril, da so lahko življenja milijonov ogrožena, če ne bomo uspeli pomagati ranljivim državam v boju proti virusu. Poudaril je, da je COVID-19 že ustavil življenje v nekaterih najbogatejših državah, podsekretar Lowcock pa je dejal, da zdaj dosega ljudi, ki živijo v vojnih območjih, brez mila in dostopa do čiste vode ter bolniških postelj.

“Če pustimo, da se koronavirus v teh krajih širi, bi ogrozili milijone oseb, obstaja pa veliko tveganje, da bi se celotne regije znašle v kaosu in virus bo imel možnost krožiti po svetu”, je poudaril.

Potrdil je, da države, ki se doma borijo proti pandemiji, pravilno dajejo prednost svojim skupnostim, vendar je opozoril, da v kolikor ne bomo ukrepali zdaj in pomagali najrevnejšim državam, ne bomo mogli zaščititi lastnega prebivalstva.

Generalna direktorica Unicefa je opozorila na skrite žrtve virusa. To so otroci, ki zaradi zaprtih šol nimajo dostopa do izobraževanja in zdravstvenih storitev.

Za okrepitev načrta, je Lowcock iz centralnega sklada za odzivanje na izredne razmere Združenih narodov sprostil dodatnih 60 milijonov dolarjev, s čimer znaša podpira CERF-a 75 milijonov evrov.

Vir: Združeni narodi

The post Združeni narodi v boj proti širitvi koronavirusa first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Državna sekretarka se je visokemu gostu v uvodu zahvalila za odziv na vabilo na spomladanski del letošnjih – devetih – Slovenskih razvojni dni, ki so letos namenjeni tudi razpravi o izzivih na področju enakosti žensk in moških ter nasilju nad ženskami v humanitarnih razmerah, zaradi česar je prisotnost komisarja še posebno pomembna. Evropska unija namreč boju proti nasilju nad ženskami namenja posebno pozornost. Med drugim je med julijem 2017 in decembrom 2018 vodila Poziv k delovanju na področju varovanja pred nasiljem zaradi spola v izrednih razmerah, ki se mu je lani pridružila tudi Slovenija.

S komisarjem Stylianidesom sta v dvostranskem pogovoru izmenjala poglede na pereče humanitarne krize v Jemnu, Gazi ter Venezueli. Naslovila sta številne izzive na afriškem kontinentu. Državna sekretarka je komisarju Stylianidesu pojasnila, kako Slovenija sodeluje pri lajšanju posledic največjih humanitarnih kriz.

Jemen, kot prizorišče trenutno največje humanitarne krize na svetu, Slovenija obravnava z zaskrbljenostjo. Ministrstvo za zunanje zadeve je za lajšanje humanitarnega položaja v Jemnu namenilo 380.000 evrov pomoči, vključno z zadnjim prispevkom na donatorski konferenci v Ženevi, minister dr. Cerar pa na to temo vodi aktiven dialog z domačo javnostjo, srečanj se aktivno udeležuje tudi platforma SLOGA.

Državna sekretarka Leskovar je predstavila slovenski prispevek k reševanju perečega problema dostopa do čiste pitne vode v Gazi, ko je za obrat za razsoljevanje vode namenila eno največjih humanitarnih donacij do sedaj, in sicer pol milijona evrov.

Sogovornika sta spregovorila tudi o globoki politični, gospodarski in humanitarni krizi v Venezueli. Slovenija je zaskrbljena tudi zaradi tam živeče slovenske skupnosti, ki šteje okoli 300 državljanov in do 1000 oseb slovenskega porekla. Državna sekretarka je dejala, da v Sloveniji pozorno spremljamo razvoj situacije ter sodelujemo v skupnih prizadevanjih Evropske unije za lajšanje humanitarnih razmer.

Državna sekretarka Leskovar je ob zaključku srečanja z evropskim komisarjem ter ob priložnosti mednarodnega dne žensk predstavila nov projekt Ministrstva za zunanje zadeve “mlade veleposlanice”, ki je bil zasnovan skupaj s tujimi veleposlanicami v Ljubljani. V sklopu projekta bo potekal mentorski program za izbrano skupino mladih žensk – dijakinj srednjih šol iz različnih krajev po Sloveniji, namenjen krepitvi interesa za kariero na področju mednarodnih odnosov in diplomacije.

The post Dvostransko srečanje z evropskim komisarjem Stylianidesom first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.