Komisar Lenarčič je dejal: “Zaradi naraščajočih cen hrane so najbolj ranljivi ljudje po vsem svetu v še slabšem položaju. Ruska invazija na Ukrajino povečuje pritisk na prehranske verige oz. sisteme preskrbe s hrano ter posledično ogroža milijone ljudi po vsem svetu zaradi lakote. Znašli smo se na prelomni točki in potrebno je nujno ukrepanje. EU je zavezana krepitvi partnerstva z Združenimi narodi, da bi zagotovili, da nikogar ne bomo pustili zadaj in še naprej zagotavljali humanitarno pomoč najbolj ranljivim, hkrati pa ohranili dolgoročno zavezanost k odpravljanju temeljnih vzrokov prehranskih kriz.”

Pomembno vlogo pri pomoči najbolj ranljivim državam imajo tudi nevladne organizacije.

Pripravil: MH

The post Komisar Lenarčič ocenjuje, da se bo število podhranjenih po svetu povečalo first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Humanitarne razmere v državi bi se lahko med junijem in decembrom letos še poslabšale, saj bo število ljudi, ki verjetno ne bodo mogli zadovoljiti niti minimalnih potreb po hrani, v tem obdobju morda doseglo rekordnih 19 milijonov, so danes po objavi poročila o prehranski varnosti v Jemnu (Integrated Food Security Phase Classification – IPC) opozorili UNICEF, Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) in Svetovni program za hrano (WFP).

Po poročanju Unicef Slovenija je negotovost v zvezi s preskrbo s hrano v državi tako velika, da bi lahko bilo do konca leta na katastrofalno predzadnjo raven na lestvici prehranske nepreskrbljenosti – IPC potisnjenih dodatnih 1,6 milijona ljudi (skupaj 7,3 milijona ljudi) v državi. Za tem sledi le še 5. raven, ko lahko država uradno razglasi lakoto.

Poročilo prav tako kaže na vztrajno visoko stopnjo akutne podhranjenosti pri otrocih, mlajših od pet let. V Jemnu je 2,2 milijona otrok akutno podhranjenih (presuhih za svojo starost), vključno s skoraj pol milijona otrok, ki se soočajo s hudo obliko tovrstne podhranjenosti, zaradi katere lahko umrejo. Poleg tega je akutno podhranjenih tudi okoli 1,3 milijona nosečnic in doječih mater. Starši pa svojih podhranjenih otrok pogosto ne morejo niti pripeljati zdravstvenih domov, kjer bi jim lahko pomagali, saj si ne morejo privoščiti stroškov poti.

Konflikt ostaja glavni vzrok velikega pomanjkanja hrane v Jemnu. Gospodarska kriza, ki je stranski produkt konflikta, in zmanjšanje vrednosti domače valute sta cene hrane v letu 2021 dvignila na najvišjo raven od leta 2015. Vojna v Ukrajini bo verjetno povzročila znatne uvozne šoke, kar bo še dodatno dvignilo cene hrane. Jemen je skoraj v celoti odvisen od uvoza hrane, kar 30 odstotkov uvoza pšenice pa prihaja iz Ukrajine.

Pripravila: PV
Foto: Poročilo IPC

The post Prehranska varnost v Jemnu nepredstavljivo ogrožena first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

»Konflikti, podnebne spremembe in covid-19 so ustvarili največji humanitarni izziv po drugi svetovni vojni /…/ skupaj moramo mobilizirati sredstva v znak solidarnosti z ljudmi….« Antonio Guterres, Generalna skupščina Združenih Narodov, na predstavitvi Global Humanitarian Overview 2021

Manj kot desetletje je do uresničitve zavez Agende 2030 za trajnostni razvoj, svet pa ni na dobri poti, da bi do takrat izkoreninil svetovno lakoto in podhranjenost ter zagotovil prehransko varnost in boljšo prehrano za vse ter vzpostavili trajnostno kmetijstvo. Med 7. in 8. decembrom 2021 bo v Tokiu potekal Vrh o prehrani za rast (NFG), ki se bo odvijal v kritičnem času, na sredini Akcijskega načrta ZN na področju prehrane.  Časa za dosego ciljev Svetovne zdravstvene skupščine (WHA) glede prehrane mater, dojenčkov in majhnih otrok pa je le še pet let. Glavni štirje dejavniki, ki onemogočajo dosego teh ciljev so: (i) naraščanje števila in kompleksnosti konfliktov, (ii) spreminjanje podnebja in krepitev ekstremnih vremenskih pojavov, (iii) slabšanje gospodarskih razmer in krepitev dohodkovne neenakosti ter (iv) nezadostna prehranska varnost kot posledica obstoječega modela zagotavljanja hrane (od proizvodnje do povpraševanja).

1. Podnebne spremembe imajo velik vpliv na pridelavo hrane in posledično na zmanjšanje prehranske varnost milijonov ljudi po vsem svetu. Po podatkih Organizacije za prehrano in kmetijstvo (FAO) se negativni vplivi podnebnih sprememb in bolj ekstremnih vremenskih dogodkov iz leta v leto stopnjujejo, saj je lakota po desetletju upadanja, zopet začela naraščati. Zadnja leta beležimo skoraj 60 milijonov več podhranjenih kot leta 2014. Hkrati se bo z naraščanjem števila prebivalstva na planetu (Unesco napoveduje, da bo do leta 2050 število prebivalcev naraslo na 9,7 milijarde), število podhranjenih v prihodnje povečevalo, še posebej v podsaharski Afriki, južni Aziji in majhnih otoških državah globalnega juga. Najhujše posledice bodo ob tem občutile najranljivejše skupine prebivalstva, kot so ženske, otroci, begunci, notranje razseljene osebe in ljudje s posebnimi potrebami.
2. Pandemija covid-19 je z njenimi socialno-gospodarskimi posledicami v zadnjih dveh letih povečala število lačnih v svetu. Na podlagi poročila OZN je bila v letu 2020 podhranjena desetina svetovnega prebivalstva (med 720 in 811 milijoni ljudi), hkrati pa vsaki tretji človek oziroma 2,37 milijarde ljudi, nima dostopa do zadostne količine hrane. Slednje predstavlja približno 118 milijonov ljudi več kot leta 2019, ki se dodatno soočajo z lakoto. Navkljub Agendi 2030 in Ciljem trajnostnega razvoja se ocenjuje, da se bo leta 2030 približno 660 milijonov ljudi še vedno spopadalo z lakoto. V boju proti posledicam pandemije covida-19 so različne Organizacije Združenih narodov (OZN) izdale medagencijski (»inter agency«) urgentni načrt, imenovan Globalni humanitarni odzivni načrt (Global Humanitarian Response Plan – GHRP), ki koordinira 34 agencij oz organizacij in za katerega izvedbo bi bilo potrebnih dodatnih 35 milijard evrov.
3. 3. Svetovni program za hrano (WFP) je v svojem poročilu opredelil šest potrebnih sprememb v procesu preobrazbe svetovnih prehranskih sistemov. Ti so: (i) povezovanje humanitarne pomoči, razvojnega sodelovanja in politik izgradnje miru na območjih, ki so jih prizadeli konflikti; (ii) povečanje obsega odpornosti na podnebne spremembe v prehranskih sistemih (na primer, da se malim kmetom omogoči lažji dostop do zavarovanj zaradi podnebnih tveganj ter financiranje, ki upošteva napovedi sprememb); (iii) krepitev socialnih politik za pomoč najbolj ogroženim delom prebivalstva (na primer s programi denarne podpore za zmanjšanje učinkov šokov, kot sta pandemija ali nestanovitnost cen hrane); (iv) skrajšanje dobavnih verig, da bi znižali stroške oskrbe s hrano; (v) zmanjševanje revščine in neenakosti ter zagotavljanje vključujočih ukrepov v korist najrevnejšim prebivalcem (na primer s krepitvijo prehranskih vrednostnih verig v revnih skupnostih s prenosi tehnologij in programi certificiranj); (vi) spreminjanje potrošniških navad s primeri, ki pozitivno vplivajo na okolje in zdravje ljudi. Kot presečno usmeritev avtorji predlagajo oblikovanje podpornega okolja vladnih mehanizmov in institucij, ki tovrstno transformacijo lahko omogočijo.
4. Različne nevladne organizacije pozivajo politične odločevalce, naj vse razprave in odločitve o svetovnih prehranskih sistemih potekajo znotraj obstoječih večstranskih in na človekovih pravicah temelječih institucijah, v prihodnje pa morajo v večji meri vključevati tudi predstavnike lokalnih oblasti in skupnosti. Zavzemajo se za korenite spremembe v smeri pravičnih, odpornih in trajnostnih modelov prehranskih sistemov, med katerimi je agroekologija. Agroekologija in njena načela, ki ohranjajo naravne mehanizme in interakcije ekosistemov ter omogočajo pridelavo zdrave hrane, predstavljajo način, da se lahko odmaknemo od modela, ki ima za posledico izgubo biotske raznovrstnosti, degradacijo in erozijo tal itd. in ogroža sedanjo in prihodnjo kmetijsko proizvodnjo in prehransko varnost. Hkrati pa z modelom agroekologije dosežemo dolgoročni cilj segrevanja ozračja za največ 1,5 °C ter na takšen način prispevamo k uresničevanju pravice do hrane.
5. Po ocenah Caritas Internationalis bi vsakemu prebivalcu sveta, če bi spremenili prehranski sistem, dnevno lahko zagotovili obrok z okoli 2770 kcal. Za slednje ga bo potrebno spremeniti v smeri bolj pravične in bolj vzdržne porazdelitve hrane, da bo svet sposoben izkoreniniti absolutno lakoto ter nahraniti 9,7 milijarde ljudi do leta 2050. V pripravah na Vrh Združenih Narodov o prehranskih sistemih (UN Food systems summit), ki je potekal 23. 09.2021 v New Yorku, so pripravili naslednja priporočila:

• celostno preoblikovanje prehranskih sistemov z odpravljanjem temeljnih vzrokov negotovosti preskrbe s hrano ter spodbujanjem vključevanja in sodelovanja najbolj prizadetih in ranljivih skupin prebivalstva, kot so mali kmetje, v načrtovanja področnih politik,
• ohranitev in spodbujanje lokalnih prehranskih sistemov z nujnimi naložbami povezovanje malih kmetov, spodbujanjem lokalne pridelave in sprejetjem modela krožnega gospodarstva za celotno verigo glede pridelave hrane,
• vlaganje v agroekologijo kot glavni steber prehranskih sistemov z ustrezno financiranimi javnimi programi.

Humanitarna informacijsko koordinacijska točka v primeru kriz je del aktivnosti projekta »Krepitev učinkovitosti odziva NVO v sodelovanju z zasebnim sektorjem na področju mednarodne humanitarne pomoči«, ki ga izvajata Platforma SLOGA in Slovenska karitas v sklopu strateškega partnerstva na področju humanitarne pomoči. Sofinancira ga Ministrstvo za zunanje zadeve RS. Mnenja izražena v objavi predstavljajo mnenja avtorja in ne predstavljajo uradnih stališč Vlade Republike Slovenije in Ministrstva za zunanje zadeve.

The post Če bi spremenili prehranski sistem, bi bilo dovolj hrane za vse first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Poročilo navaja, da se je 135 milijon oseb soočalo z akutno neustrezno prehransko varnostjo in so potrebovale nujno pomoč. Več kot 183 milijonov ljudi pa je bilo na robu akutne lakote, ki bi jo lahko povzročili dodatni pretresi, kar je še posebej zaskrbljujoče zaradi pričakovanega razvoja pandemije koronavirusa.

17 milijonov otrok po vsem svetu je trpelo hiranje zaradi akutne podhranjenosti, motnje v razvoju pa je zaradi kronične podhranjenosti imelo najmanj 75 milijonov otrok.

Dodatne informacije

The post Zaradi pandemije milijonom ljudi grozi lakota first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Pandemija, s katero se svet trenutno sooča, bo imela dolgoročne  posledice za zanesljivo preskrbo s hrano, na revščino in prehrano, zlasti v partnerskih državah. Raziskovalci IFPRI preučujejo posledice pandemije na svetovni ravni in na ravni držav, v ta namen pa organizirajo tudi webinar.

Prvi del seminarja bo posvečen uvodu s fokusom na ekonomske posledice. Sledile bodo hitre predstavitve govorcev Davida Laborde-ja Debucquet-a, Jamesa Thurlowa, Purnime Menon in Xiaobo-ja Zhang-a. Dogodek bo zaključil John McDermott, ki se bo posvetil vprašanju posledic na prehrano in zdravje.  Dogodek bo moderiral Rajul Pandya-Lorch.

Prijave na webinar potekajo prek spletnega obrazca, več na uradni strani inštituta.

The post Webinar: COVID-19:  Posledice za prehransko varnost, prehrano in revščino na ravni držav in sveta first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Maria Helena Semedo, namestnica direktorice za podnebje in naravne vire pri FAO, je povedala, da “nazadovanje pri doseganju ključnih stebrov ciljev trajnostnega razvoja lahko ogrozi doseganje Agende 2030 v celoti, in dela naše cilje, zagotoviti socialno, okoljsko in ekonomsko trajnostno prihodnost za planet in za današnje in prihodnje generacije, vse manj dosegljive.”

V prvem takem poročilu je FAO analizirala velike globalne trende in podatke iz do 234 držav in teritorijev glede na 18 kazalnikov štirih CTR-jev (2, 6, 14 in 15).

Nekaj ključnih poudarkov:

Lakote je vse več: število lačnih ljudi na svetu se zadnja tri leta povečuje in je trenutno 820 milijonov.

Majhni proizvajalci hrane zaslužijo približno polovico manj kot veliki: večina kmetov v partnerskih državah se sooča z bistveno večjimi izzivi, denimo pri dostopu do virov in storitev, njihova produktivnost in prihodki so tako sistematično manjši.

Velike razlike v cenah hrane: velike podražitve hrane v zadnjih letih najbolj vplivale na partnerske države, ki nimajo dostopa do morja, četrtino držav v Afriki in zahodni Aziji, ter petino v srednji in južni Aziji.

Več kot polovica lokalnih vrst živine je na robu izmurtja: po svetu je na robu izmurtja kar 7155 lokalnih vrst živine, torej vrst, ki se pojavljajo samo v eni državi, kar je kar 60 % vseh vrst.

Več informacij in povezava do celotnega poročila so na voljo tukaj.

The post FAO: po svetu je lačnih 820 milijonov ljudi first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Poročilo o prehranskih krizah v svetu so pripravili EU, Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) in Svetovni program za hrano.

Več kot 113 milijonov ljudi v skupno 53 državah sveta je lani trpelo akutno lakoto zaradi vojn in podnebnih katastrof, so opozorili Združeni narodi. Najhuje so bili prizadeti prebivalci v Jemnu, DR Kongu, Afganistanu in Siriji. Na splošno je stanje najslabše v Afriki, kjer zaradi lakote trpi okoli 72 milijonov ljudi. Globalno se je situacija v letu 2018 sicer nekoliko izboljšala glede na leto 2017, ko je hudo lakoto trpelo 124 milijonov ljudi. Izboljšalo se je stanje v nekaterih državah Latinske Amerike in v azijsko-pacifiški regiji, ki so jim lani vremenske ujme nekoliko bolj prizanesle. A v FAO-ju opozarjajo, da bo število ogroženih ljudi zaradi lakote težko padlo pod sto milijonov.

Glavni dejavniki za akutno lakoto so še vedno vojni konflikti in nestabilnost, pa tudi gospodarski pretresi in naravne nesreče, ki so posledica podnebnih sprememb, kot so na primer poplave ali suša.

V državah, ki so na pragu lakote, je 80 odstotkov prebivalstva odvisnega od kmetijstva. In potrebujejo tako nujno pomoč v hrani kot tudi ukrepe za povečanje pridelave hrane.

Pod velikim pritiskom so tudi države, ki gostijo veliko število beguncev, od sosed v vojni uničene Sirije do Bangladeša, v katerega se je iz Mjanmara zateklo več kot milijon pripadnikov manjšine Rohingja.

V organizaciji FAO so opozorili tudi na možnost poslabšanja stanja v Venezueli, če se bosta nadaljevali politična in gospodarska kriza. Že prihodnje leto bi v tej državi lahko imeli krizo zaradi pomanjkanja hrane.

EU bo med letoma 2014 in 2020 namenila skoraj 9 milijard evrov za pobude za prehransko in hranilno varnost in trajnostno kmetijstvo v več kot 60 državah. V zadnjih treh letih pa je humanitarni pomoči za hrano namenila skoraj 2 milijardi evrov, kar je največ doslej. Prehranske krize postajajo vse bolj akutne in kompleksne, zato njihovo reševanje in preprečevanje zahteva inovativne pristope.

Odprava lakote do leta 2030 je tudi eden od ciljev trajnostnega razvoja, ki so jih države sveta, med njimi tudi Slovenija, sprejele leta 2015.

The post FAO: Več kot 113 milijonov ljudi trpi hudo lakoto first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Sredstva so del 800 milijonov evrov vrednega svežnja pomoči, ki ga je Evropska komisija napovedala lani decembra za podporo državi v okviru mednarodnega sodelovanja in razvoja. Pomoč je namenjena podpori namakanju in sektorju malih živinorejcev, da bi izboljšali hrano in prehransko varnost prebivalstva. Program se bo izvajal v petih letih.

Burkina Faso, s približno 17 milijoni prebivalci in s 3,1 %  rastjo prebivalstva na leto, je država v Sahelu, ki se sooča s ponavljajočimi se prehrambenimi krizami in ohromljeno prehransko varnostjo. Obstaja veliko razlogov za te prehranske krize, tako strukturnih kot zaradi okoliščin. Obstaja stalna negotovost preskrbe s hrano v državi, navkljub primarnemu sektorju, ki zaposluje več kot 80 % prebivalstva in prispeva 30 % BDP.

The post Večja prehranska varnost v Burkina Faso first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Urad Združenih narodov za koordinacijo humanitarnih zadev (OCHA) in UNICEF opozarjata na visoko stopnjo resne akutne podhranjenosti in skorajšnjo lakoto v nigerijski zvezni državi Borno, zlasti na 15 območjih, kjer živi približno 275.000 ljudi.

Po poročanju OCHA so ta območja težko dostopna, nevarna in na nekaterih še vedno potekajo spopadi. Poročilo poroča tudi o številnih napadih teroristične skupine Boko Haram na območju Čadske kotline v zadnjih tednih, zaradi njih je samo na območju Bosso na jugovzhodu Nigerije razseljenih 70 tisoč ljudi.

Nigerijska vlada je konec junija razglasila izredne razmere zaradi pomanjkanja hrane in slabe prehranjenosti, za tem pa je Osrednji sklad za hitro odzivanje (Central Emergency Response Fund – CERF) porabil 13 milijonov dolarjev za razdeljevanje nujne pomoči 250.000 ljudem na konfliktnem severovzhodnem območju Nigerije. Uničenje pridelkov in plenjenje živine, prav tako pa pomanjkanje semen in orodja, so mnogim namreč onemogočili, da bi preskrbeli sebe in svoje družine.

The post Podhranjenosti in skorajšnja lakota v Nigeriji first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.