Za platformo SLOGA je bil festival dobra priložnost podrobneje predstaviti dejavnosti platforme in njenih članic na področjih razvojnega sodelovanja, globalnega učenja in humanitarne pomoči. Mimoidoči so se z veseljem odzvali na naše vabilo, da se pridružijo peticiji na temo podnebnih sprememb, prelistajo SLOGOPIS namenjen humanitarnim dejavnostim civilnodružbenih organizacij in Republike Slovenije, se pogovorijo o možnostih njihovega vključevanja ter koliko Slovenija sploh nameni za ta pomembna področja globalne solidarnosti.

Sogovornike je še zanimalo, kakšna je uspešnost in učinkovitost porabe teh sredstev ter kje vse smo s svojimi projekti in programi prisotni.

Pripravil AK.

The post SLOGA na 11. festivalu NVO v Novi Gorici first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Radovednost, zvedavost in kritično sprejemanje informacij je za zasedbo platforme SLOGA pomenilo veliko priložnost dati jasno sporočilo o pomenu solidarnosti med ljudmi. Še posebej so jih zanimale teme, povezane s podnebnimi spremembami in humanitarno pomočjo.

Na festivalu sta se predstavili tudi članici platforme SLOGA – Misijonsko središče Slovenije in Forum za enakopraven razvoj.

Pripravil AK.

The post Festival mladih v Stični 2022 first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Privlačna zgodba o odnosu med bogatimi državami in državami v razvoju je vsem jasna: bogate velikodušno namenjajo na milijarde dolarjev pomoči partnerskim državam z namenom, da bi izkoreninile revščino in se razvijale. Že res, da je Zahod v času kolonializma izčrpaval partnerske države, a vse to je stvar preteklosti. Pa je res? To zgodbo so nam tolikokrat povedali, da slepo verjamemo vanjo. Resnica je veliko bolj zapletena.

Raziskave, izvedene do sedaj, so večinoma upoštevale pomoč, tuje naložbe in trgovinske tokove, ne pa tudi odpis dolgov, nakazila delavcem, nezabeleženih finančnih tokov. Če vzamemo vse to v ozir, dobimo povsem drugo plat zgodbe – partnerske države pomagajo bogatim.

Raziskava, ki sta jo izvedla Global Financial Integrity (GFI) in Center za aplikativno raziskovanje Norwegian School of Economics, je pokazala, da partnerske države za vsak prejet dolar izgubijo kar 24 dolarjev. Poročilo GFI ugotavlja, da so vedno večji neto odlivi povzročili upad stopnje gospodarske rasti v partnerskih državah in so neposredno odgovorni za padec življenjskega standarda. Z drugimi besedami, nekateri od držav, ki tako radi izpostavljajo svoje pomoč v tujini, so tiste, ki omogočajo množično krajo iz partnerskih držav.

The post Revne države financirajo bogate države, kažejo raziskave first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Od začetka leta 2015 je zatočišče v Parizu poiskalo 8000 prebežnikov, pri tem pa jim pomagajo tamkajšnja društva in oblasti.

Zgradili bodo sprejemni center in zatočišče za begunce, s čimer bodo nadomestili začasna taborišča, ki jih redno zapirajo zaradi zdravstvenih razlogov. V pariški center, ki naj bil na severu mesta, naj bi nastanili nekaj sto brezdomnih beguncev. Zgrajen naj bi bil v dveh mesecih, izpolnjeval pa naj bi vse zahteve Združenih narodov.

Načrti za drug uradni begunski center v premožnem 16. okrožju, kamor naj bi poleti nastanili 200 prebežnikov brez sredstev, so medtem povzročili močan odpor Parižanov, peticijo zoper center pa je podpisalo več kot 50.000 ljudi.

Foto: Reuters

The post V Parizu bodo odprli begunski center first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Sklad je usmerjen v zagotavljanje kakovostnega izobraževanja 1) za več kot 13,6 milijonov otrok in mladih, ki živijo v kriznih razmerah kot so vojni konflikti, naravne nesreče in zdravstvene katastrofe, v naslednjih petih letih, in 2) za 75 milijonov otrok in mladih, ki nujno potrebujejo izobraževanje, do leta 2030.

Izobraževalne sisteme po vsem svetu rušijo nasilni vojaški konflikti, naravne nesreče in zdravstvene katastrofe, ki otroke oropajo spretnosti za grajenje varnih in močnih skupnosti in gospodarstev v odrasli dobi. Eden od štirih šoloobveznih otrok po svetu – skoraj pol milijarde otrok – živi v državah, ki so jih prizadele krize. Od tega jih okoli 75 milijonov bodisi zamuja dragocena leta izobraževanja, bodisi so deležni storitev izobraževanja slabe kakovosti, ali pa obstaja verjetnost, da bodo morali izobraževanje opustiti.

V povprečju sta le 2 odstotka humanitarne pomoči namenjena za podporo izobraževanju. Poleg tega izobraževalni sistemi, ki naj bi uspevali na kriznih območjih, ne morejo temeljiti na kratkoročnih in težko predvidljivih pozivih. Sklad Izobraževanje ne more čakati si v petih letih prizadeva zbrati 3,85 milijarde dolarjev in premostiti vrzel, ki obstaja med humanitarno pomočjo med krizo in dolgoročnim razvojem po krizi, prek načrtovanega financiranja.

Doslej so v sklad finančno prispevale humanitarna organizacija Dubai Cares, Evropska Unija, Nizozemska, Norveška, Služba za mednarodni razvoj Velike Britanije in vlada ZDA.

The post Na vrhu v Istanbulu ustanovili sklad za izobraževanje v kriznih žariščih first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

V brošuri  so na kratko predstavljeni vzroki za beg,  pomanjkanje solidarnosti in deljenja odgovornosti ter potreba po varnih in zakonitih poteh do mednarodne zaščite.

Na koncu je peticija slovenski vladi k prevzemu pravičnega deleža odgovornosti za skrb za begunce.

Brošuro si lahko tukaj prenesete brezplačno.

The post Brošura o begunski tematiki first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Kako se lahko kot skupnost povežemo in solidarno odzovemo na prihod migrantov? Kaj lahko posamezniki naredimo, da se kot družba vzpnemo onkraj strahov in migrante spoštljivo sprejmemo medse?

Skozi Slovenijo je v preteklih mesecih potovalo veliko število beguncev. Poleg velikega števila ljudi, ki se je na prihod beguncev odzvalo z velikansko mero solidarnosti in pripravljenostjo pomagati, smo v naši družbi lahko opazili tudi velik porast sovražnega govora in nestrpnosti. Verjamemo, da se razlog skriva v pomanjkanju objektivnih informacij in strahu, ki ga s šokantnimi novicami pogosto širijo nekateri mediji in posamezniki na različnih spletnih portalih ter forumih. Verjamemo pa tudi, da je najbolj smiseln odgovor na tovrstno dogajanje intenzivno ozaveščanje in informiranje javnosti, širjenje objektivnih informacij ter pozitivnih zgodb, senzibiliziranje ljudi o potrebah migrantov in prepoznavanje njihovih potencialov ter talentov.

Namen usposabljanja je z informacijami in veščinami opremiti 20 posameznikov, ki so pripravljeni in imajo možnost v svojem lokalnem okolju organizirati dogodke in delavnice na temo integracije migrantov ter pripomoči k širjenju spoštljivega in odprtega odnosa do beguncev.

Prijavnico izpolnite na spletnem naslovu https://www.1ka.si/a/97023, najkasneje do srede, 1. junija 2016 do 12.00. Za več informacij pokličite na 041 749 468 ali pišite na albin.keuc@sloga-platform.org.

Usposabljanje organiziramo v sodelovanju platforme SLOGA in Slovenske filantropije in s finančno podporo veleposlaništva Združenih držav Amerike krepitvi NVO za delo z migranti in krepitev podpornega okolja za sprejem beguncev.

Vabilo in urnik

The post Usposabljanje AKADEMIJA ZA INTEGRACIJO MIGRANTOV first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Svetovni humanitarni vrh, ki poteka na pobudo generalnega sekretarja Organizacije združenih narodov (OZN) Ban Ki-Moona in je letos sklican prvič, združuje predstavnike donatorjev in prejemnikov humanitarne pomoči na ravni predsednikov držav in vlad, mednarodnih organizacij, nevladnih organizacij, podjetij in strokovne javnosti, ki bodo skupaj naslovili osrednje izzive na področju humanitarne pomoči. Na vrhu bo tekla razprava med državami donatoricami in agencijami ZN glede težav pri financiranju humanitarnih naporov. Cilj je, da bi pridobili zanesljivejše finančne vire za humanitarno pomoč ter za njeno učinkovitejšo dostavo.

 Na svetovnem humanitarnem vrhu bodo poskušali določiti konkretne ukrepe in obveze, s katerimi bi državam in skupnostim omogočili boljšo pripravo in odziv na raznorazne krize ter ki bi prizadete ljudi postavili v središče humanitarnih naporov in tako zmanjšali njihovo trpljenje.

Vrha se bo udeležilo več deset državnih voditeljev, med njimi bo slovenski premier Miro Cerar. Nastopil bo na plenarnem zasedanju, na zasedanju segmenta voditeljev in na okrogli mizi na visoki ravni na temo spoštovanja humanitarnih norm, ki varujejo človečnost. Pri tem se bo v okviru Vrha Slovenija pridružila splošnim zavezam na temo naslavljanja osrednjih humanitarnih izzivov ter najavila nacionalne zaveze na področju spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava, vloge žensk in deklic ter učinkovitejše humanitarne pomoči.

Države, mednarodne in humanitarne organizacije se trenutno spopadajo z največjo begunsko krizo od konca druge svetovne vojne, saj je na begu več kot 60 milijonov ljudi. Po svetu okoli 125 milijonov ljudi potrebuje pomoč, letos pa bo po ocenah Združenih narodov za humanitarno podporo potrebnih dobrih 20 milijard dolarjev, kar je petkrat več kot pred desetletjem. Finančna vrzel za financiranje humanitarne pomoči za letošnje leto za zdaj znaša kar 15 milijard dolarjev.

Kot smo poročali, se je SLOGA aktivno vključila v priprave na svetovni humanitarni vrh. Sodelovala je na več posvetih, srečanjih, tudi mednarodnem srečanju strokovnjakov v Varšavi in pripravljala  stališča in pobude za Ministrstvo za zunanje zadeve, ki Vrh podrobneje pokriva.

Na podlagi priprav na Svetovni humanitarni vrh je bilo 9. februarja 2016 predstavljeno poročilo generalnega sekretarja OZN z naslovom »Eno človeštvo: deljena odgovornost« (ang. »One humanity: Shared Responsibility«), ki opredeljuje pet področij delovanja oz. skupnih odgovornosti, preko katerih bi mednarodna skupnost zagotovila učinkovitejše naslavljanja humanitarnih kriz: Okrepitev politične volje na globalni ravni, da se prepreči in konča konflikte; Krepitev naporov za spoštovanje humanitarnih načel, da  se obvaruje človečnost; Ne spreglejmo nikogar – zagotavljanje humanitarne pomoči vsem, ki jo potrebujejo; Spreminjajmo življenja ljudi – od zagotavljanja pomoči do odprave potreb po pomoči; Vlagajmo v človečnost.

Več o Vrhu na uradni spletni strani.

The post Na svetovnem humanitarnem vrhu o novih strategijah za spopadanje s krizami first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Zanje je določeno dveletno prehodno obdobje z individualnim učnim načrtom in dodatno strokovno pomočjo za učenje slovenskega jezika. Vključevanje priseljencev v šole ni nič novega, mnoge šole so našle ustrezne in uspešne modele za čim lažje vključevanje otrok priseljencev v svoje okolje. Kljub temu je izzivov, ker so se v zadnjem letu zaradi begunskega toka okoliščine nekoliko spremenile, še kar nekaj.

Otroci begunci prihajajo z območij, ki so jih prizadele vojne, spopadi in pomanjkanje, kjer govorijo in pišejo drugače, kjer mogoče sploh niso hodili v šolo, prihajajo brez dokumentov in mnogi brez staršev.

Ker imajo pri vključevanju v novo okolje in nov učni sistem pomembno vlogo učitelji, morajo biti ti odprti in sproščeni, ne pa paternalistični.

Podrobneje v članku Multimedijskega centra RTV.
Foto: Barbara Renčof, TV Slovenija

The post Uspešni modeli slovenskih šol za vključevanje otrok priseljencev v svoje okolje first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Kitajska, Nemčija in Združeno kraljestvo najbolj odprti

Največ vprašanih sprejem beguncev podpira na Kitajskem, sledita Nemčija in Združeno kraljestvo. Na dnu so pristale Rusija, Indonezija in Tajska. Kar 46 odstotkov vprašanih na Kitajskem bi begunce sprejelo v svoje domove. Več kot polovica anketiranih v Nemčiji (57 %) je dejala, da bi sprejeli begunce v svojih soseskah, vsak deseti pa tudi v lastnem domu. Skoraj vsak Nemec oziroma Nemka (96 %) je dejal/a, da bi sprejel/a begunce v svojo državo, zgolj 3 % pa ne. 29 % anketiranih prebivalk in prebivalcev Združenega kraljestva je pripravljenih sprejeti begunce v lastnih domovih, poleg tega jih je še dodatnih 47 % dejalo, da bi sprejeli/e begunce v svojih soseskah. Velika večina (87 %) bi beguncem dovolila vstop v Združeno kraljestvo. Tudi v državah, ki so že sprejele veliko število ljudi, se podpora sprejemanju beguncev ne zmanjšuje. Med prvimi desetimi državami sta poleg Nemčije tudi Grčija in Jordanija.

Še nekaj številk

• Povprečno bi vsaka deseta oseba v svoj dom sprejela begunce; podpora je veliko višja na Kitajskem, kjer bi begunce v svoj dom sprejelo 46 % vprašanih, v Združenem kraljestvu (29 %) in v Grčiji (20 %), medtem ko je najnižja v Rusiji (1 %) in na Poljskem (3 %).

• Povprečno je 32 % vprašanih odgovorilo, da bi sprejeli begunce v svojo sosesko, 47 % bi jih sprejelo v svoje mesto/vas in 80 % v državo (v 20 od 27 držav je podpora več kot 75 %).

• Povprečno je le 17 % vprašanih odgovorilo, da beguncem ne bi dovolili vstopa v državo. V le eni državi – Rusiji – tako misli več kot tretjina vprašanih (61 %).

Ljudje podpirajo dostop do azila, želijo, da vlada ukrepa

V raziskavi sta bili tudi vprašanji o dostopu do azila in o zdajšnjih begunskih politikah.

Dostop do azila:

• 73 % ljudi se je strinjalo, da mora biti ljudem, ki bežijo pred vojno ali preganjanjem, omogočeno poiskati zatočišče v drugih državah.

• Podpora dostopu do azila je še posebej visoka v Španiji (močno ga podpira 78 % ljudi), v Nemčiji (69 % vprašanih) in v Grčiji (64 % vprašanih).

Vlade morajo storiti več za pomoč beguncem:

• 66 % vprašanih je bilo mnenja, da bi njihove vlade morale storiti več, da bi pomagale beguncem.

• Tudi v državah, ki so že sprejele veliko beguncev, si velika večina želi, da njihove vlade za begunce storijo še več, vključno z Nemčijo (76 % vprašanih), Grčijo (74 % vprašanih) in Jordanijo (84 % vprašanih).

• Najmanj podpore dodatnim vladnim ukrepom je v Rusiji (26 %), na Tajskem (29 %) in v Indiji (41 %).

Svetovni humanitarni vrh: Delitev odgovornosti za zaščito beguncev

Amnesty International poziva vlade, naj se odzovejo na begunsko krizo in do konca leta 2017 v svoje države  preselijo 1,2 milijona beguncev. To je občutno več kot 100.000 letno, kolikor jih vlade sprejemajo sedaj, še vedno pa zgolj desetina od celotnega števila beguncev, to je 19,5 milijona.

Slovenija je doslej obljubila, da bo skozi program preselitev UNHCR sprejela le 20 beguncev. V Amnesty International Slovenije smo pripravili spletni apel predsedniku vlade, s katerim ga pozivamo k preselitvi večjega števila beguncev v Slovenijo ter zagotovitvi drugih varnih in zakonitih poti beguncem do mednarodne zaščite v Sloveniji: http://www.amnesty.si/sprejmimo-begunce

Katere države so bile vključene v raziskavo?

Argentina, Avstralija, Brazilija, Čile, Kanada, Kitajska, Francija, Gana, Grčija, Indija, Indonezija, Jordanija, Južna Afrika, Južna Koreja, Kenija, Libanon, Mehika, Nemčija, Nigerija, Pakistan, Poljska, Rusija, Španija, Tajska, Turčija, Združeno kraljestvo in ZDA.

The post Raziskava javnega mnenja v 27 državah: Večina bi sprejela begunce first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Razprave so se udeležili župan Železne Kaple, podžupan občine Škofja Loka, predsednica društva Up in koordinator platforme SLOGA. V javni diskusiji so bile poudarjene različne priložnosti, ki jih lahko predstavlja integracija beguncev za lokalno skupnost, tako na področju zaposlovanja lokalne delovne sile, kot tudi večanja lokalne potrošnje in medkulturne obogatitve.

The post SLOGA v Škofji Loki o integraciji beguncev first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Udeleženci so lahko sodelovali na 13 različnih delavnicah, na katerih so spoznavali izkušnje dobrih praks ter metode in pripomočke za vključevanje otrok priseljencev v vzgojno-izobraževalni sistem. Delavnice so izvajali predstavniki vzgojno-izobraževalnih zavodov, nevladnih organizacij in drugi. Veliko vsebin, predstavljenih tako na delavnicah kot v panelni razpravi, sodi v okvir globalnega učenja. Poleg praktičnih izkušenj pri vključevanju otrok beguncev v vzgojno-izobraževalne ustanove so bile izpostavljene vsebine s področja preseganja predsodkov in stereotipov ter pomen spoznavanja mednarodnega okolja, medkulturnih odnosov in vloge prostovoljstva pri vključevanju otrok priseljencev v šole in vrtce.

Posveta se je udeležilo preko 400 učiteljev, vzgojiteljev in drugih strokovnjakov.

The post Vključenost priseljencev v vzgojno-izobraževalni sistem Republike Slovenije first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.