Projekt The Songlines vključuje mlade prosilce za azil predvsem iz Afganistana, Eritreje in Sirije, ki so pobegnili pred vojno in sedaj bivajo v begunskih zavetiščih na Švedskem. Ponuja jim glasbene dejavnosti, da jim pomagajo pri vključitvi v družbo.

Podarjena sredstva bodo porabljena za pripravo glasbenih kampov, koncertov in nakup glasbenih instrumentov za mlade begunce.

The post Sting podprl program integracije beguncev na Švedskem first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

UNHCR je sporočil, da so prebežniki premeščeni na mesta, kjer vladajo nezadovoljivi standardi. Nameščeni so v zapuščenih skladiščih in tovarnah, nimajo dovolj hrane, vode, so brez stranišč, tušev in elektrike. Izrazili so zaskrbljenost, da  je med premestitvijo prišlo do razdruževanja družin.

Kot smo poročali, so grške oblasti izpraznile begunsko taborišče v Idomeniju. V tridnevni operaciji so sodelovali številni grški policisti, z avtobusi pa naj bi premestili okoli 5.000 ljudi.

Taborišče Idomeni je septembra lani na vrhuncu begunskega vala uredil UNHCR kot pomoč ljudem, ki so se prek balkanske poti napotili proti severu Evrope. Razmere v taborišču so se poslabšale, ko so se države vzdolž balkanske poti odločile, da bodo beguncem omejile vstop v države.

Foto: Reuters

The post Begunci znova v neustreznih razmerah first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Od začetka leta 2015 je zatočišče v Parizu poiskalo 8000 prebežnikov, pri tem pa jim pomagajo tamkajšnja društva in oblasti.

Zgradili bodo sprejemni center in zatočišče za begunce, s čimer bodo nadomestili začasna taborišča, ki jih redno zapirajo zaradi zdravstvenih razlogov. V pariški center, ki naj bil na severu mesta, naj bi nastanili nekaj sto brezdomnih beguncev. Zgrajen naj bi bil v dveh mesecih, izpolnjeval pa naj bi vse zahteve Združenih narodov.

Načrti za drug uradni begunski center v premožnem 16. okrožju, kamor naj bi poleti nastanili 200 prebežnikov brez sredstev, so medtem povzročili močan odpor Parižanov, peticijo zoper center pa je podpisalo več kot 50.000 ljudi.

Foto: Reuters

The post V Parizu bodo odprli begunski center first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Sklad je usmerjen v zagotavljanje kakovostnega izobraževanja 1) za več kot 13,6 milijonov otrok in mladih, ki živijo v kriznih razmerah kot so vojni konflikti, naravne nesreče in zdravstvene katastrofe, v naslednjih petih letih, in 2) za 75 milijonov otrok in mladih, ki nujno potrebujejo izobraževanje, do leta 2030.

Izobraževalne sisteme po vsem svetu rušijo nasilni vojaški konflikti, naravne nesreče in zdravstvene katastrofe, ki otroke oropajo spretnosti za grajenje varnih in močnih skupnosti in gospodarstev v odrasli dobi. Eden od štirih šoloobveznih otrok po svetu – skoraj pol milijarde otrok – živi v državah, ki so jih prizadele krize. Od tega jih okoli 75 milijonov bodisi zamuja dragocena leta izobraževanja, bodisi so deležni storitev izobraževanja slabe kakovosti, ali pa obstaja verjetnost, da bodo morali izobraževanje opustiti.

V povprečju sta le 2 odstotka humanitarne pomoči namenjena za podporo izobraževanju. Poleg tega izobraževalni sistemi, ki naj bi uspevali na kriznih območjih, ne morejo temeljiti na kratkoročnih in težko predvidljivih pozivih. Sklad Izobraževanje ne more čakati si v petih letih prizadeva zbrati 3,85 milijarde dolarjev in premostiti vrzel, ki obstaja med humanitarno pomočjo med krizo in dolgoročnim razvojem po krizi, prek načrtovanega financiranja.

Doslej so v sklad finančno prispevale humanitarna organizacija Dubai Cares, Evropska Unija, Nizozemska, Norveška, Služba za mednarodni razvoj Velike Britanije in vlada ZDA.

The post Na vrhu v Istanbulu ustanovili sklad za izobraževanje v kriznih žariščih first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

V brošuri  so na kratko predstavljeni vzroki za beg,  pomanjkanje solidarnosti in deljenja odgovornosti ter potreba po varnih in zakonitih poteh do mednarodne zaščite.

Na koncu je peticija slovenski vladi k prevzemu pravičnega deleža odgovornosti za skrb za begunce.

Brošuro si lahko tukaj prenesete brezplačno.

The post Brošura o begunski tematiki first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Kako se lahko kot skupnost povežemo in solidarno odzovemo na prihod migrantov? Kaj lahko posamezniki naredimo, da se kot družba vzpnemo onkraj strahov in migrante spoštljivo sprejmemo medse?

Skozi Slovenijo je v preteklih mesecih potovalo veliko število beguncev. Poleg velikega števila ljudi, ki se je na prihod beguncev odzvalo z velikansko mero solidarnosti in pripravljenostjo pomagati, smo v naši družbi lahko opazili tudi velik porast sovražnega govora in nestrpnosti. Verjamemo, da se razlog skriva v pomanjkanju objektivnih informacij in strahu, ki ga s šokantnimi novicami pogosto širijo nekateri mediji in posamezniki na različnih spletnih portalih ter forumih. Verjamemo pa tudi, da je najbolj smiseln odgovor na tovrstno dogajanje intenzivno ozaveščanje in informiranje javnosti, širjenje objektivnih informacij ter pozitivnih zgodb, senzibiliziranje ljudi o potrebah migrantov in prepoznavanje njihovih potencialov ter talentov.

Namen usposabljanja je z informacijami in veščinami opremiti 20 posameznikov, ki so pripravljeni in imajo možnost v svojem lokalnem okolju organizirati dogodke in delavnice na temo integracije migrantov ter pripomoči k širjenju spoštljivega in odprtega odnosa do beguncev.

Prijavnico izpolnite na spletnem naslovu https://www.1ka.si/a/97023, najkasneje do srede, 1. junija 2016 do 12.00. Za več informacij pokličite na 041 749 468 ali pišite na albin.keuc@sloga-platform.org.

Usposabljanje organiziramo v sodelovanju platforme SLOGA in Slovenske filantropije in s finančno podporo veleposlaništva Združenih držav Amerike krepitvi NVO za delo z migranti in krepitev podpornega okolja za sprejem beguncev.

Vabilo in urnik

The post Usposabljanje AKADEMIJA ZA INTEGRACIJO MIGRANTOV first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Prebežnike bodo nastanili v novo begunsko taborišče, ki je v bližini drugega največjega grškega mesta Solun. Policija je zagotovila, da pri preseljevanju ne bodo uporabili sile, v operaciji pa sodeluje 700 policistov.

Ljudi, večinoma z vojnih območij v Siriji, Iraku in Afganistanu, so proti njihovi volji vkrcavali na avtobuse in jih večkrat pozvali, naj se odpravijo v bolje organizirane begunske centre. Evropska komisija odločitev Grčije za preselitev podpira.

Spomnimo, v zanemarjeno begunsko taborišče Idomeni, kjer so neustrezne razmere za bivanje, se je zateklo na tisoče ljudi, ki so obtičali na meji z Makedonijo, potem ko se je zaprla balkanska pot sredi februarja.  Človekoljubne organizacije pa komajda zmorejo prehraniti in drugače oskrbeti begunce,  v zadnjih tednih pa je večkrat izbruhnilo tudi nasilje. Razrasel se je tudi organizirani kriminal, posledica katerega naj bi bili prostitucija in preprodaja mamil.

Lani je iz Turčije v Grčijo nezakonito vstopilo več kot milijon ljudi.

Foto: Reuters

The post Grčija prazni begunsko taborišče Idomeni first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Svetovni humanitarni vrh, ki poteka na pobudo generalnega sekretarja Organizacije združenih narodov (OZN) Ban Ki-Moona in je letos sklican prvič, združuje predstavnike donatorjev in prejemnikov humanitarne pomoči na ravni predsednikov držav in vlad, mednarodnih organizacij, nevladnih organizacij, podjetij in strokovne javnosti, ki bodo skupaj naslovili osrednje izzive na področju humanitarne pomoči. Na vrhu bo tekla razprava med državami donatoricami in agencijami ZN glede težav pri financiranju humanitarnih naporov. Cilj je, da bi pridobili zanesljivejše finančne vire za humanitarno pomoč ter za njeno učinkovitejšo dostavo.

 Na svetovnem humanitarnem vrhu bodo poskušali določiti konkretne ukrepe in obveze, s katerimi bi državam in skupnostim omogočili boljšo pripravo in odziv na raznorazne krize ter ki bi prizadete ljudi postavili v središče humanitarnih naporov in tako zmanjšali njihovo trpljenje.

Vrha se bo udeležilo več deset državnih voditeljev, med njimi bo slovenski premier Miro Cerar. Nastopil bo na plenarnem zasedanju, na zasedanju segmenta voditeljev in na okrogli mizi na visoki ravni na temo spoštovanja humanitarnih norm, ki varujejo človečnost. Pri tem se bo v okviru Vrha Slovenija pridružila splošnim zavezam na temo naslavljanja osrednjih humanitarnih izzivov ter najavila nacionalne zaveze na področju spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava, vloge žensk in deklic ter učinkovitejše humanitarne pomoči.

Države, mednarodne in humanitarne organizacije se trenutno spopadajo z največjo begunsko krizo od konca druge svetovne vojne, saj je na begu več kot 60 milijonov ljudi. Po svetu okoli 125 milijonov ljudi potrebuje pomoč, letos pa bo po ocenah Združenih narodov za humanitarno podporo potrebnih dobrih 20 milijard dolarjev, kar je petkrat več kot pred desetletjem. Finančna vrzel za financiranje humanitarne pomoči za letošnje leto za zdaj znaša kar 15 milijard dolarjev.

Kot smo poročali, se je SLOGA aktivno vključila v priprave na svetovni humanitarni vrh. Sodelovala je na več posvetih, srečanjih, tudi mednarodnem srečanju strokovnjakov v Varšavi in pripravljala  stališča in pobude za Ministrstvo za zunanje zadeve, ki Vrh podrobneje pokriva.

Na podlagi priprav na Svetovni humanitarni vrh je bilo 9. februarja 2016 predstavljeno poročilo generalnega sekretarja OZN z naslovom »Eno človeštvo: deljena odgovornost« (ang. »One humanity: Shared Responsibility«), ki opredeljuje pet področij delovanja oz. skupnih odgovornosti, preko katerih bi mednarodna skupnost zagotovila učinkovitejše naslavljanja humanitarnih kriz: Okrepitev politične volje na globalni ravni, da se prepreči in konča konflikte; Krepitev naporov za spoštovanje humanitarnih načel, da  se obvaruje človečnost; Ne spreglejmo nikogar – zagotavljanje humanitarne pomoči vsem, ki jo potrebujejo; Spreminjajmo življenja ljudi – od zagotavljanja pomoči do odprave potreb po pomoči; Vlagajmo v človečnost.

Več o Vrhu na uradni spletni strani.

The post Na svetovnem humanitarnem vrhu o novih strategijah za spopadanje s krizami first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Zanje je določeno dveletno prehodno obdobje z individualnim učnim načrtom in dodatno strokovno pomočjo za učenje slovenskega jezika. Vključevanje priseljencev v šole ni nič novega, mnoge šole so našle ustrezne in uspešne modele za čim lažje vključevanje otrok priseljencev v svoje okolje. Kljub temu je izzivov, ker so se v zadnjem letu zaradi begunskega toka okoliščine nekoliko spremenile, še kar nekaj.

Otroci begunci prihajajo z območij, ki so jih prizadele vojne, spopadi in pomanjkanje, kjer govorijo in pišejo drugače, kjer mogoče sploh niso hodili v šolo, prihajajo brez dokumentov in mnogi brez staršev.

Ker imajo pri vključevanju v novo okolje in nov učni sistem pomembno vlogo učitelji, morajo biti ti odprti in sproščeni, ne pa paternalistični.

Podrobneje v članku Multimedijskega centra RTV.
Foto: Barbara Renčof, TV Slovenija

The post Uspešni modeli slovenskih šol za vključevanje otrok priseljencev v svoje okolje first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Kitajska, Nemčija in Združeno kraljestvo najbolj odprti

Največ vprašanih sprejem beguncev podpira na Kitajskem, sledita Nemčija in Združeno kraljestvo. Na dnu so pristale Rusija, Indonezija in Tajska. Kar 46 odstotkov vprašanih na Kitajskem bi begunce sprejelo v svoje domove. Več kot polovica anketiranih v Nemčiji (57 %) je dejala, da bi sprejeli begunce v svojih soseskah, vsak deseti pa tudi v lastnem domu. Skoraj vsak Nemec oziroma Nemka (96 %) je dejal/a, da bi sprejel/a begunce v svojo državo, zgolj 3 % pa ne. 29 % anketiranih prebivalk in prebivalcev Združenega kraljestva je pripravljenih sprejeti begunce v lastnih domovih, poleg tega jih je še dodatnih 47 % dejalo, da bi sprejeli/e begunce v svojih soseskah. Velika večina (87 %) bi beguncem dovolila vstop v Združeno kraljestvo. Tudi v državah, ki so že sprejele veliko število ljudi, se podpora sprejemanju beguncev ne zmanjšuje. Med prvimi desetimi državami sta poleg Nemčije tudi Grčija in Jordanija.

Še nekaj številk

• Povprečno bi vsaka deseta oseba v svoj dom sprejela begunce; podpora je veliko višja na Kitajskem, kjer bi begunce v svoj dom sprejelo 46 % vprašanih, v Združenem kraljestvu (29 %) in v Grčiji (20 %), medtem ko je najnižja v Rusiji (1 %) in na Poljskem (3 %).

• Povprečno je 32 % vprašanih odgovorilo, da bi sprejeli begunce v svojo sosesko, 47 % bi jih sprejelo v svoje mesto/vas in 80 % v državo (v 20 od 27 držav je podpora več kot 75 %).

• Povprečno je le 17 % vprašanih odgovorilo, da beguncem ne bi dovolili vstopa v državo. V le eni državi – Rusiji – tako misli več kot tretjina vprašanih (61 %).

Ljudje podpirajo dostop do azila, želijo, da vlada ukrepa

V raziskavi sta bili tudi vprašanji o dostopu do azila in o zdajšnjih begunskih politikah.

Dostop do azila:

• 73 % ljudi se je strinjalo, da mora biti ljudem, ki bežijo pred vojno ali preganjanjem, omogočeno poiskati zatočišče v drugih državah.

• Podpora dostopu do azila je še posebej visoka v Španiji (močno ga podpira 78 % ljudi), v Nemčiji (69 % vprašanih) in v Grčiji (64 % vprašanih).

Vlade morajo storiti več za pomoč beguncem:

• 66 % vprašanih je bilo mnenja, da bi njihove vlade morale storiti več, da bi pomagale beguncem.

• Tudi v državah, ki so že sprejele veliko beguncev, si velika večina želi, da njihove vlade za begunce storijo še več, vključno z Nemčijo (76 % vprašanih), Grčijo (74 % vprašanih) in Jordanijo (84 % vprašanih).

• Najmanj podpore dodatnim vladnim ukrepom je v Rusiji (26 %), na Tajskem (29 %) in v Indiji (41 %).

Svetovni humanitarni vrh: Delitev odgovornosti za zaščito beguncev

Amnesty International poziva vlade, naj se odzovejo na begunsko krizo in do konca leta 2017 v svoje države  preselijo 1,2 milijona beguncev. To je občutno več kot 100.000 letno, kolikor jih vlade sprejemajo sedaj, še vedno pa zgolj desetina od celotnega števila beguncev, to je 19,5 milijona.

Slovenija je doslej obljubila, da bo skozi program preselitev UNHCR sprejela le 20 beguncev. V Amnesty International Slovenije smo pripravili spletni apel predsedniku vlade, s katerim ga pozivamo k preselitvi večjega števila beguncev v Slovenijo ter zagotovitvi drugih varnih in zakonitih poti beguncem do mednarodne zaščite v Sloveniji: http://www.amnesty.si/sprejmimo-begunce

Katere države so bile vključene v raziskavo?

Argentina, Avstralija, Brazilija, Čile, Kanada, Kitajska, Francija, Gana, Grčija, Indija, Indonezija, Jordanija, Južna Afrika, Južna Koreja, Kenija, Libanon, Mehika, Nemčija, Nigerija, Pakistan, Poljska, Rusija, Španija, Tajska, Turčija, Združeno kraljestvo in ZDA.

The post Raziskava javnega mnenja v 27 državah: Večina bi sprejela begunce first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Razprave so se udeležili župan Železne Kaple, podžupan občine Škofja Loka, predsednica društva Up in koordinator platforme SLOGA. V javni diskusiji so bile poudarjene različne priložnosti, ki jih lahko predstavlja integracija beguncev za lokalno skupnost, tako na področju zaposlovanja lokalne delovne sile, kot tudi večanja lokalne potrošnje in medkulturne obogatitve.

The post SLOGA v Škofji Loki o integraciji beguncev first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Vključenost nevladnih organizacij v proces v čim zgodnejši fazi zagotavlja višjo kakovost priprave in izvajanja operativnih korakov za premeščanja, saj gre za trajen proces. Nevladne organizacije imamo močno vlogo pri zagotavljanju in krepitvi podpornega integracijskega okolja v lokalnih skupnostih, v katerih se je in se bo integracija izvajala.

Koordinacija je predsedniku Vlade predlagala v razmislek tudi pobudo o ustanovitvi posebne razširjene delovne skupine, ki bi jo sestavljali vsi deležniki: predstavniki vlade, nevladnih organizacij, lokalnih skupnosti in strokovnih organizacij, ki imajo delež v oblikovanju ter izvajanju ukrepov integracije ljudi s statusom mednarodne zaščite. Njen smoter bi bil predvsem posvetovalne narave z nalogo zagotavljanja izvajanja, spremljanja, vrednotenja in usmerjanja v sklopu nacionalne politike na področju mednarodne zaščite.

The post NVO za večjo vključenost civilne družbe v postopke priprave in izvajanja integracije beguncev first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.