Na Evropskemu humanitarnem forumu, ki med 21. in 23. marcem poteka v Bruslju in v hibridni obliki, sta Evropska komisija in francosko predsedstvo Sveta EU izdala skupno deklaracijo z naslednjim besedilom:
Forum je ponudil evropsko perspektivo prihodnjih humanitarnih dejavnosti, saj je združil številne deležnike iz humanitarne skupnosti in širše, vključno z EU in njenimi državami članicami, glavnimi donatorji, podpisniki poziva k humanitarnemu ukrepanju, državami, ki jih je prizadela kriza, in partnerskimi humanitarnimi organizacijami.
Forum je potekal v senci ruske vojaške agresije na Ukrajino, ki je v državi povzročila hude humanitarne razmere in spodbudila množično razseljevanje oseb, tako znotraj Ukrajine kot v sosednje države. Vpliv na svetovno prehransko varnost je izjemno zaskrbljujoč. V zvezi s tem sta Evropska komisija in francosko predsedstvo Sveta EU poudarila nujnost po takojšnji prekinitvi sovražnosti, potrebo po doslednem spoštovanju mednarodnega humanitarnega prava, zlasti v zvezi z zaščito civilistov in civilne infrastrukture, ter nujnost hitrega, varnega in neoviranega zagotavljanja humanitarne pomoči vsem v Ukrajini, ki jo potrebujejo.
Forum je poudaril raven humanitarnih potreb brez primere, saj b o po podatkih Združenih narodov – pri čemer so upoštevali tudi posledica vojne v Ukrajini – skoraj 300 milijonov ljudi po svetu leta 2022 potrebovali humanitarno pomoč. Forum je opozoril na dramatične posledice podnebnih sprememb in ponovni vzpon mednarodnih oboroženih konfliktov, ki jih je še poslabšala pandemija covid-19, kot ključna dejavnika humanitarnih potreb. Opozoril je na vse večji razkorak med humanitarnimi potrebami in razpoložljivimi sredstvi na svetovni ravni ter izzive, s katerimi se soočajo humanitarne organizacije na terenu, pri čemer so na preizkušnji bolj kot kdaj koli prej osnovne norme in načela, zaradi česar je zagotavljanje pomoči še bolj zapleteno in nevarno. Forum je poudaril, da mora mednarodna skupnost bolje odzivati na naraščajoče potrebe in spodbujati spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava.
Forum je poudaril pomemben prispevek EU in njenih držav članic, ki v sodelovanju s svojimi humanitarnimi partnerji prispevajo k humanitarnemu odzivu. Forum je obravnaval načine za nadaljnje povečanje učinka humanitarnega odzivanja, pri čemer se je oprl na sporočilo Evropske komisije “Humanitarno delovanje EU: novi izzivi, enaki nova načela“, poznejše sklepe Sveta in resolucijo Evropskega parlamenta o novih usmeritvah za humanitarno dejavnost EU. Na forumu je bil ponovno izražen tudi poziv k humanitarnemu ukrepanju, ki sta ga septembra 2019 skupaj objavili Francija in Nemčija, ter izrazil upanje, da se mu bodo pridružile tudi druge partnerice.
Humanitarni prostor je ogrožen – zagotavljanje boljšega spodbudnega okolja za humanitarno dejavnost
Udeleženci foruma so z veliko zaskrbljenostjo opozorili na razširjenost napadov na civiliste in civilne infrastrukture, vključno z bolnišnicami in šolami, ter napadov na humanitarne delavce, včasih tudi namerno, v številnih konfliktih, ki so v teku, in poudarili osrednjo vlogo in univerzalnost mednarodnega humanitarnega prava med konflikti. Zaradi teh izzivov so se udeleženci zavezali, da se bodo zavzemali za spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava, zaščito izobraževanja pred napadi ter varnost in zaščito udeležencev v humanitarnih dejavnostih ter promovirali Poziv k humanitarnemu ukrepanju. V okviru teh prizadevanj, se je Evropska komisija zavezala, da bo podpirala krepitev spremljanja mednarodnega humanitarnega prava z globalnim in celovitim pregledom ob spoštovanju nevtralnosti humanitarnih akterjev. Udeleženci so države tudi spodbudili, naj razvijejo nacionalne načrte, povezane z mednarodnim humanitarnim pravom za to, da bi razvile znanje o njem med različnimi akterji.
Zagotavljanje boljših rezultatov, izkoriščanje inovacij ter krepitev lokalnih in mednarodnih zmogljivosti
Forum je slišal, da si je treba nenehno prizadevati za zagotavljanje uspešnosti in učinkovitosti pri zagotavljanju pomoči. V humanitarnem sektorju je bilo čutiti učinek pandemije covid-19 na globalne dobavne verige, kar je opozorilo na potrebo po posodobljenem pristopu k logistiki humanitarne pomoči. Udeleženci so ponovno potrdili, da je treba izkoristiti digitalne zmogljivosti za povečanje možnosti za sodelovanje in izmenjavo podatkov ter zagotavljanje bolj zelenega pristopa k prevoza, skladiščenja in dostave pomoči.
Forum potrdil, da je treba še naprej razvijati European Humanitarian Response Capacity (EHRC), pri čemer je treba vzpostaviti vnaprej nameščene ekipe za nujne primere in zaloge na kritičnih območjih po vsem svetu ter logistično podporo operacijam v obliki okrepljenega humanitarnega zračnega mostu EU (ali, kjer je to potrebno in mogoče humanitarni kopenski most). Prek EHRC bo Evropska komisija lahko neposredno posredovala pri zapolnjevanju kritičnih vrzeli pri zagotavljanju humanitarne pomoči, pri čemer jo bodo dopolnjevali obstoječi instrumenti – ob polnem spoštovanju humanitarnih načel in učinkovitejši solidarnosti EU prek Team Europe.
Udeleženci so ponovno potrdili, da je pri povezovanju kratkoročnih intervencij s trajnimi dolgoročnimi rešitvami v nestabilnih razmerah in konfliktih ključnega pomena sistematična uporaba pristopa, ki temelji na povezavi med humanitarno pomočjo, razvojem in mirom, ter obravnava temeljnih vzrokov za konflikte in dolgotrajne krize. Forum je poudaril, da je poudarek na izobraževanju o povezavi med humanitarno pomočjo, razvojem in mirom ključnega pomena za obravnavanje potreb otrok in je eden od bistvenih elementov prispevka k uspešnim družbam.
Forum je prisluhnil predstavnikom lokalnih humanitarnih organizacij, ki se običajno prve odzovejo na krizo. Da bi zagotovili hitro, kakovostno in stroškovno učinkovito pomoč ljudem v stiski, je treba storiti več za krepitev lokalnih zmogljivosti. Te izmenjave bodo dragocen prispevek k enemu od ukrepov, ki smo jih napovedali v komunikaciji o humanitarnih ukrepih (Communication on Humanitarian Action), to je pripravo “smernic za promocijo enakopravnih partnerstev z lokalnimi odzivniki”. V prihodnjih tednih bo potekal posvetovalni proces s številnimi zainteresiranimi stranmi o prihodnjih smernicah, ki bodo temeljile na na podlagi izmenjav v okviru foruma.
Povečanje baze virov za humanitarne dejavnosti in učinkovita uporaba virov
Na forumu je bil ugotovljen velik razkorak med potrebami po financiranju humanitarne dejavnosti in razpoložljivimi sredstvi. Po podatkih ZN in drugih partnerskih organizacij je za pomoč najranljivejšim ljudem v stiski samo do leta 2022 potrebnih več kot 40 milijard EUR. Hkrati pa je baza sredstev za humanitarne dejavnosti še vedno izjemno ozka, saj majhno število donatorjev pokriva skoraj celotno financiranje humanitarne pomoči. Dolgoročno to ni vzdržno. Udeleženci foruma so ugotovili, da so nekateri donatorji v zadnjem času povečali sredstva za humanitarno pomoč, vendar so poudarili, da si je treba bolj prizadevati za delitev odgovornosti za financiranje humanitarnih dejavnosti na širši in pravičnejši ravni ter v skladu z zmožnostmi.
Donatorji, ki so sodelovali na forumu, so se dogovorili, da bodo okrepili sodelovanje z novimi in nastajajočimi donatorji, vključno s tistimi, ki so še vedno v veliki meri odsotni iz svetovnih humanitarnih prizadevanj.
Forum je poudaril potrebo po širši bazi sredstev za humanitarne dejavnosti, vendar je poudaril tudi potrebo po trajnih prizadevanjih za povečanje učinkovitosti in učinkovitosti humanitarne pomoči, vključno z inovativnim financiranjem, prožnim financiranjem in večletnimi partnerstvi, k čemur poziva zlasti Grand Bargain.
Humanitarno ukrepanje v odziv na podnebne spremembe in degradacijo okolja
Forum je potrdil, da podnebne spremembe in degradacija okolja še povečujejo humanitarne potrebe. Poleg vse pogostejših in hujših naravnih nesreč podnebne spremembe vse bolj krepijo konflikte in razseljevanje. Anticipatorni pristopi lahko pomagajo okrepiti odpornost ranljivih skupnosti na podnebne spremembe in zmanjšati humanitarne potrebe na dolgi rok. Zaščita ljudi pred pretresi je bolj dostojanstven in stroškovno učinkovitejši pristop k reševanju humanitarnih posledic pretresov.
V ta namen sta bila na pobudo Mednarodnega odbora Rdečega križa (ICRC) in Mednarodne zveze humanitarnih organizacij (IFRC) predstavljena Climate and Environment Charter for humanitarian organizations, Statement of Commitment on Climate of Humanitarian Organisations, Listina o podnebju in okolju za humanitarne organizacije. Minimalni okoljski cilji EU za humanitarne partnerje, “Donatorska izjava o podnebju in okolju”, dopolnjujejo ta pristop s spodbujanjem sistema humanitarnega odzivanja, ki preprečuje, se pripravlja, predvideva in se odziva na podnebne in okoljske izzive.
Evropski humanitarni forum bo ostal vsakoletni del humanitarnega koledarja, ki bo vsem donatorjem in partnerjem ponujal platformo za razpravo o humanitarnih vprašanjih, rešitvah in ukrepih. Prihodnje srečanje bosta skupaj gostila Evropska komisija in švedsko predsedstvo Sveta EU v Bruslju v prvi polovici leta 2023.