Prispevek zasebnega sektorja v mednarodnih razvojnih in humanitarnih projektih ter v doseganju ciljev trajnostnega razvoja tako na lokalni kot globalni ravni ni samo stvar družbene odgovornosti, ampak so tudi poslovne priložnosti za podjetja, je pokazal današnji spletni dogodek, ki sta ga organizirala Slovenska karitas in Mreža za družbeno odgovornost (Ekvilib Inštitut).
Uvodoma je Albin Keuc, direktor platforme SLOGA, v predstavitvi ciljev trajnostnega razvoja oziroma agende 2030 poudaril, da vseh 17 ciljev trajnostnega razvoja naslavlja gospodarstvo. Podjetja že prispevajo veliko za trajnostni razvoj, lahko in morajo pa še več, je poudaril (celotni prispevek TU).
Generalni tajnik Slovenske karitas Peter Tomažič je pojasnil, kako se je razvijala dejavnost humanitarne in razvojne pomoči Karitasa, opisal dobre izkušnje sodelovanja s podjetji, ki se odločijo za sodelovanje iz vrste različnih motivov in poudaril pomen sinergije: »Ministrstvo za zunanje zadeve, nevladne organizacije, podjetja, pa tudi posamezniki z donacijami lahko skupaj dosežemo trajne spremembe.«
Veleposlanik dr. Robert Kokalj, vodja sektorja za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč na ministrstvu za zunanje zadeve, je med drugim spomnil, da je dolgo časa prevladovala zmotna miselnost, da komercialna dejavnost podjetij v državah v razvoju in razvojna dejavnost nimata nič skupnega. Toda v novi razvojni paradigmi podjetja presegajo status izvajalca. Vloga zasebnega sektorja je širša, saj lahko izvozno naravnavana in tehnološko visoko razvita podjetja bistveno prispevajo k trajnostnemu razvoju v deželah globalnega Juga. S poznavanjem terena lahko tudi pomagajo pri identifikacijski tistih projektov, ki utegnejo imeti v partnerskih državah še posebno dodano vrednost, je poudaril.
MZZ spodbuja sodelovanje med zasebnim in nevladnim. Med letoma 2018 in 2020 je bil prvi takšen projekt izveden v Ruandi, zdaj zasebniki sodelujejo v sedmih projektih na Balkanu in podsaharski Afriki, začenja se še projekt v Kirgiziji. Dr. Robert Kokalj je napovedal, da bo v letih 2023-2025 ministrstvo nadaljevalo s tem spodbujanjem tovrstnega sodelovanja.
Družbeeno odgovorno investiranje
O družbeno odgovornem investiranju in ESG (upravnih, okoljskih in družbenih) kriterijih ter priložnosti za podjetja in organizacije se je Darja Virjent, mednarodna ESG certificirana izvajalka in strokovnjakinja za trajnost pri Edutrain.me, pogovarjala z doc. dr. Alešem Pustovrhom, investitorjem in soustanoviteljem Naložbenega sklada tveganega kapitala Fil Rouge Capital (FRC).
FRC daje podporo inovacijam (v zameno za lastniški delež), ki ne morejo dobiti podpore nikjer drugje in že s tem izpolnjujejo kriterije ESG. Odprti so za vse projekte, za katere ocenijo, da bi bili na dolgi rok uspešni (90% inovacij ne uspe, iz 10% uspešnih pa morajo pokriti izgube in imeti dobiček). Med trenutno največjimi podjetniškimi priložnostmi, ki so tudi družbeno odgovorni in v skladu s kriteriji ESG, je dr. Pustovrh navedel odstranjevanja ogljika ih ozračja in področje IT. Trenutno FRC podpira IT podjetje, ki bo kar 100 milijonom ljudem omogočila prvi dostop do banke.
Javna sredstva ne bodo dovolj, da bi podpirala rast in inovacije, je še poudaril. Po njegovem mnenju je v Sloveniji preveč projektov odvisnih od javnih sredstev, ta pa so omejena. So določena področja, ki jih podjetja ne bodo reševala, tu je mesto za državno pomoč. Po drugi strani pa se je pokazalo, da samo državna pomoč ne bo samo rešila največjih svetovnih problemov.
Primeri dobrih praks: Geokodis, Kostak, Limnos,Talisman, Krka …
Na dogodku je bilo predstavljenih več primerov dobrih praks sodelovanja podjetij v razvojnih projektih in mednarodni humanitarni pomoči.
Najbolj ambiciozen je projekt trajnostnega upravljanja z vodo v Ruandi, kjer sodelujeta Slovenska karitas in podjetje Geokodis (projekt je vreden 247. 000 evrov).
Kot je pojasnil direktor Geokodisa Matjaž Ivačič, so se za sodelovanje v projektu odločili, ker imajo za to reference in izkušnje. V Ruandi so že bili prisotni prek avstrijskega podjetja, na področju upravljanja vodnih virov pa so že delovali v Ugandi, Keniji, Ruandi, zdaj tudi v Gani.
“Ne samo za Geokodis, tudi za vsa druga podjetja je pomembno, da se obnašamo kot družbeno odgovorno podjetje, ne samo v Sloveniji, ampak v okolju, kjer delujemo. Tovrstni razvojni mednarodni projekti podjetju omogočajo nove povezave in odpirajo nova vrata,” meni Ivačič.
V lokalnem merilu je zgled dobre prakse sodelovanje Kostaka in Knofa v reciklaži in prenovi odpadkov, zlasti pohištva. Kostak se je lotil izziva naraščajočih odpadkih in pritiskov na nove surovine, je pojasnil Boštjan Vimpolšek. V zadnjih dveh letih sodelujejo s Knofom v Salonu pohištva ponovne uporabe.
Ustvarili so inovativni poslovni model za oba partnerja: Kostak deluje na preprečevanju odpadkov, zbiranju, odvozu in sortiranju materiala. Knof pa poskrbi za popravila in ponovno uporabo materialov na področju lesarstva in podobno, skrbi za začasno skladiščenje ter za marketing in prodajo.
Model je inovativen tudi zaradi ocenjevanja vplivov na okolje. Različne vrste lesa denimo skladiščijo različno količino ogljika, kovinski predmet, izdelan in prepeljan z drugega konca sveta, ima denimo drugačen okoljski odtis kot stekleni ali leseni izdelek, narejen v neposredni bližini, je še pojasnil Vimpolšek.
Kako koristno je sodelovanje zasebnega sektorja pri iskanju strokovnih, inovativnih rešitev, kaže denimo primer Limnosa, ki sodeluje z Forumom za pravični razvoj v projektih v Albaniji in Ugandi. Kot strokovnjaki za čiščenje odpadnih vodih in reševanje drugih okoljskih težav so vedno na voljo za vprašanja. Mag. Alenka Zalaznik je pojasnila, da so dejavni člani globalnega partnerstva za vodo in zagovarjajo sonaravne rešitve, zato so tudi primerne za dežele v razvoju. Pa še: »V razvojnih projektih smo sodelovali še prej, pogrešali pa smo stik z lokalnim prebivalstvom. Zdaj je to za nas največja dodana vrednost.«
Marjan Juvan, iz družinskega podjetja Talisman, kjer so strokovnjaki avtomatizacijo in strojegradnjo za različne izdelke, pa je povedal, da njihov motiv za sodelovanje v mednarodnem razvojnem projektu, pri katerem pomagajo pri razvoju podjetniških idej podeželskih žensk v Srbiji, izvira iz tega, da tudi sami izhajajo s podeželja in da želijo na ta način pomagati, da »še kdo drug pride do svojega kosa pogače.«
Jana Lampič, Slovenska karitas, je nanizala še vrsto primerov iz preteklosti, ko so se podjetja odzvala na različne načine. Domel iz Škofje Loke je prišel na pomoč pri poplavah v BiH, ker so bili prej sami žrtve poplav. Mercator je za žrtve lanskega potresa na Hrvaškem zbiral hrano po svojih trgovinah. Podjetje Roltek je za vsak premožen kilometer svojih kolesarjev na Krk namenili 1 evro pomoči za prehrano otrokom v Centralnoafriški republiki. Dve podjetji sta kupili koze.
Vsaka pomoč šteje, pa naj bo to podjetje, ki je namesto božičnih daril kupila 40 koz ali Krka, z zelo razvejanimi humanitarnimi in prostovoljskimi dejavnostmi, ki se na tako rekoč vsako humanitarno krizo odzove v najkrajšem možnem času. Na področju mednarodne humanitarne pomoči je trenutno najbolj dobrodošla pomoč v zdravilih za Venezuelo, zlasti za tamkajšnjo slovensko skupnost.
Možnosti za sodelovanje na področju uresničevanja ciljev trajnostnega razvoja so za podjetja neskončna.
Dogodek je potekal v okviru projekta »CE Responsible, sustainable model to support social entrepreneurship«, katerega nosilec je v Sloveniji E-zavod in partner Mreža za družbeno odgovornost Slovenije, in v okviru projekta »Krepitev učinkovitosti odziva NVO v sodelovanju z zasebnim sektorjem na področju mednarodne humanitarne pomoči«, ki ga izvajata Platforma SLOGA in Slovenska karitas v sklopu strateškega partnerstva na področju humanitarne pomoči. Sofinancira ga Ministrstvo za zunanje zadeve RS. Mnenja izražena v objavi predstavljajo mnenja avtorja in ne predstavljajo uradnih stališč Vlade Republike Slovenije in Ministrstva za zunanje zadeve.
