Skupno raziskovalno središče Evropske komisije (JRC) je objavilo novo poročilo o razseljevanju znotraj in iz Afrike, ki ga povzročajo podnebne spremembe. Poročilo poudarja potrebo po skupnih prizadevanjih na področju migracij, prilagajanja podnebnim spremembam in razvojnih politik, da bi zaščitili prizadete skupnosti.
Poročilo količinsko opredeljuje prebivalstvo, ki bo v prihodnosti izpostavljeno učinkom podnebnih sprememb, ter povezave med podnebnimi spremembami in nedavnimi migracijami.
Globalni podnebni vzorci se spreminjajo, kar povzroča počasne spremembe v ekosistemih in kmetijski produktivnosti ali nenadne katastrofe, vključno z orkani, vročinskimi valovi in sušami. Podnebne spremembe bodo močno vplivale na populacijsko dinamiko, vendar raziskave kažejo bolj zapleteno realnost kot napovedi množičnih mednarodnih migracij.
Komisarka za inovacije, raziskave, kulturo, izobraževanje in mlade Marija Gabriel je dejala: »Raziskave, ki temeljijo na podatkih in dokazih, so ključne za razumevanje in učinkovito odzivanje na svetovne izzive, kot je vpliv podnebnih sprememb na prebivalstvo in mobilnost ljudi. Poročilo Skupnega raziskovalnega središča je nekoliko bolj osvetlilo to večplastno tematiko in nam bo v pomoč pri določanju prednostnih nalog za prihodnja leta.«
Najbolj ogroženi v Zahodni Afriki
Glede na simulacije JRC bi lahko bila do šestina prebivalstva, ki živi v Zahodni Afriki, do leta 2070 izpostavljena več kot 20-odstotnemu padcu kmetijske produktivnosti po najbolj pesimističnih podnebnih scenarijih.
Ljudje, ki živijo na podeželju, v revščini in imajo le osnovno ali nižjo izobrazbo, veljajo za posebej ranljive.
Poročilo spodbuja preusmeritev fokusa razprave z možne grožnje mednarodne migracije, ki jo sprožijo podnebne spremembe, na humanitarne posledice podnebnih sprememb v najbolj ranljivih regijah. Poziva k iskanju učinkovitih ukrepov prilagajanja za zaščito življenja in preživetja skupnosti, ki so bile razseljene zaradi naravnih nesreč in podnebnih sprememb.
Poročilo navaja, da ima zmanjšanje emisij pomembno vlogo pri zmanjševanju izpostavljenega prebivalstva in da bo izboljšanje socialno-ekonomskih razmer bistveno za zmanjšanje ranljivosti prebivalstva na izpostavljenih območjih.
Ti prilagoditveni ukrepi bi morali upoštevati lokalne in regionalne demografske in socialno-ekonomske dejavnike ter možne usmeritve podnebnih sprememb v geografskem kontekstu.
Ukrepi Evropske unije
Komisija je februarja letos sprejela novo strategijo EU za prilagajanje podnebnim spremembam, v kateri je opredelila pot za pripravo na neizogibne učinke podnebnih sprememb in za doseganje odpornosti na podnebne spremembe do leta 2050.
Lani je bilo skoraj 50 % sredstev za države globalnega juga namenjenih prilagajanju podnebnim spremembam ali medsektorskim ukrepom (vključno s pobudami za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje).
Komisija za financiranje sklada za prilagajanje je v okviru konference COP26 napovedala novo zavezo v višini 100 milijonov evrov, a hkrati po nasprotovanju bogatih držav na čelu z ZDA in EU-jem pa v sprejetem besedilu podnebne konference v Glasgowu ni nobene omembe nekakšnega posebnega finančnega instrumenta za škodo, ki so jo podnebne spremembe že povzročile v državah v razvoju. To je bil tudi eden od treh ciljev Združenih narodov pred samo konferenco. Namesto tega je le v besedilu le obljuba prihodnjega “dialoga” o tej temi, zato so poznavalci precej kritični do sprejetega dogovora.
Pripravila: PV
Foto: Canva