Poročilo o svetovnih prehranskih krizah

Prehranska kriza najhujša v zadnjih petih letih

Leta 2020 je bilo prehransko ogroženih več kot 155 milijonov ljudi v 55 državah ali delih držav ali približno 20 milijonov več kot leto prej. To je bila najvišja vrednost od leta 2017 dalje, piše v letnem poročilu Global Network Against Food Crises (GNAFC).

Od tega je bilo okoli 133.000 ljudi v Burkini Faso, Južnem Sudanu in Jemnu tako zelo prehransko ogroženih, da so bili potrebni nujni ukrepi za preživetje.

Vsaj še 28 milijonov ljudi v 38 državah ali delih držav pa je bilo oddaljenih le korak od lakote in je bilo mogoče le s hitrimi ukrepi rešiti življenja in preprečiti širjenje lakote.

V petih letih, odkar GNAFC objavlja letna poročila, je prehranske krize doživelo 39 držav ali delov držav.  Na teh ogroženih območjih se je število ljudi, ki jih je prizadela visoka stopnja akutnega pomanjkanja hrane, med letoma 2016 in 2020 povečalo s 94 na 147 milijonov.

Več kot 75 milijonov otrok, mlajših od 5 let, je zaradi pomanjkanja hrane premajhnih za svoja leta, 15 milijonov pa presuhih.

Nesorazmerno najbolj prizadete zaradi pomanjkanja hrane so še vedno afriške države. Od skoraj 98 milijonov ljudi, ki so se leta 2020 soočili z akutno prehransko negotovostjo, sta bili dve tretjini z afriške celine. A tudi drugim delom sveta ni bilo prizanešeno, med deset najhujših prehranskih kriz leta 2020 so se uvrstili tudi Jemen, Afganistan, Sirija in Haiti.

Ključni dejavniki naraščanja akutne prehranske negotovosti v letu 2020 so bili:

Vojaški spopadi in drugi konflikti so glavni dejavnik (prizadetih 100 milijonov ljudi, leta 2019 77 milijonov)

Na drugem mestu so gospodarski pretresi – pogosto zaradi COVID-19 – zamenjali vremenske dogodke (več kot 40 milijonov ljudi v 17 državah v primerjavi s 24 milijoni in 8 državami leta 2019)

Vremenski ekstremi (več kot 15 milijonov ljudi, kar je 34 milijonov manj kot leta 2019).

Medtem ko bodo konflikti še naprej glavno gonilo prehranskih kriz v letu 2021, bodo covid-19 in z njimi povezani omejevalni ukrepi ter vremenski ekstremi še naprej poslabšali akutno negotovost s hrano v krhkih gospodarstvih.

“Leto dni po razglasitvi pandemije covid-19 so obeti za leto 2021 in pozneje mračni. Konflikti, omejitve, povezane s pandemijo, ki spodbujajo gospodarske stiske in trajna grožnja neugodnih vremenskih razmer bodo verjetno še naprej spodbujale prehranske krize,” so ob objavi poročila v skupni izjavi poudarili Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), Svetovni program za hrano  in Agencija Združenih držav za mednarodni razvoj (USAID) .

“Pandemija je razkrila krhkost svetovnega prehrambnega sistema in potrebo po pravičnejših, trajnostnejših in prožnejših sistemih za hranljivo in nepretrgano prehrano 8,5 milijard ljudi do leta 2030. Za doseganje ciljev trajnostnega razvoja je potrebna korenita preobrazba prehranskih verig. Dolgotrajna narava večine prehranskih kriz kaže, da dolgoročni okoljski, družbeni in gospodarski trendi, ki jih zaostrujejo naraščajoči konflikti in negotovost, zmanjšujejo odpornost kmetijsko-živilskih sistemov. Če se trenutni trendi ne bodo obrnili, se bosta pogostnost in resnost kriz v hrani še povečali. ”

Poročilo in izjava Global Network Against Food Crises

Krajši povzetek poročila