Približno tri milijarde ljudi ali skoraj 40 % svetovnega prebivalstva, si ne morejo privoščiti zdrave prehrane, še ena milijarda ljudi pa bi se jim lahko pridružila, če bi nadaljnji nepredvidljivi dogodki zmanjšali prihodke za tretjino, kaže novo poročilo Agencije ZN za prehrano (FAO).

Poročilo FAO o stanju na področju prehrane in kmetijstva (SOFA) – Povečanje odpornosti agroživilskih sistemov na pretrese in strese, Making agrifood systems more resilient to shocks and stresses – navaja, da bodo nepredvidljivi pretresi brez ustrezne priprave še naprej ogrožali te sisteme.

Več odpornosti

FAO poudarja, da morajo države zmogljivost svojih agroživilskih sistemov za prenašanje šokov, kot so pandemija covid-19, ekstremni vremenski dogodki ter porast rastlinskih in živalskih bolezni in škodljivcev.

Agroživilski sistemi – splet dejavnosti, povezanih s proizvodnjo živilskih in neživilskih kmetijskih proizvodov ter njihovim skladiščenjem, predelavo, prevozom, distribucijo in porabo – letno proizvedejo 11 milijard ton hrane in neposredno ali posredno zaposlujejo milijarde ljudi.

Medtem ko so bili proizvodnja hrane in oskrbovalne verige v preteklosti ranljivi za podnebne ekstreme, oborožene spopade ali povišanje svetovnih cen hrane, sta pogostost in resnost teh pretresov vse pogostejši.

Konkretni ukrepi

Poleg tega bi motnje v ključnih prometnih povezavah lahko zvišale cene hrane za približno 845 milijonov ljudi.

Poročilo vključuje kazalnike na ravni držav v več kot sto državah članicah z analizo dejavnikov, kot so prometna omrežja, trgovinski tokovi ter razpoložljivost zdrave in raznolike prehrane.

Čeprav se države z nizkimi dohodki na splošno soočajo z veliko večjimi izzivi, so ogrožene tudi države s srednjimi dohodki. V Braziliji, na primer, 60 odstotkov vrednosti izvoza te države prihaja iz ene same trgovinske partnerice, kar ji v primeru šoka, ki bi jo prizadel, zmanjšuje možnosti.

Priporočila

FAO na podlagi dokazov v poročilu podaja vrsto priporočil.

  • Ključna je diverzifikacija – akterjev, virov surovin, proizvodnje, trgov in dobavnih verig -, da bi ustvarili več poti za ublažitev šokov.
  • Podpiranje razvoja malih in srednjih kmetijsko-živilskih podjetij in zadrug bi prav tako pomagalo ohraniti raznolikost v domačih vrednostnih verigah.
  • Drugi ključni dejavnik je povezljivost. Dobro povezana omrežja hitreje premagujejo motnje s premikanjem virov oskrbe in kanalov za prevoz, trženje, vložke in delovno silo.
  • Za zagotovitev sveta brez lakote je ključnega pomena izboljšati odpornost ranljivih gospodinjstev. To je mogoče doseči z izboljšanjem dostopa do sredstev, raznovrstnih virov dohodka in programov socialne zaščite.