Grčija je aktivirala mehanizem EU na področju civilne zaščite in prosila za nastanitveno, higiensko in medicinsko opremo, kot so zabojniki, generatorji kisika, rentgenski aparati in invalidski vozički.

Evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič je dejal: „Pandemija koronavirusa je prizadela celotno Evropo, vključno z begunci in migranti v Grčiji. Zaradi pomoči Avstrije bo Grčija bolje opremljena za preprečevanje širjenja virusa med ranljivimi migranti in begunci. To je najboljši primer evropske solidarnosti.“

The post Koronavirus: razbremenitev begunskih taborišč v Grčiji first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Ukrepi vključujejo uvedbo programa nujne podpore za vključevanje in namestitev ESTIA s proračunom 151 milijonov evrov. Program, ki se bo izvajal v sodelovanju z Uradom visokega komisarja ZN za begunce (UNHCR), bo beguncem in njihovim družinam pomagal pri najemanju stanovanj v mestnih območjih in jim zagotavljal denarno pomoč. Obsežen projekt najemanja stanovanj v višini 93,5 milijona evrov vključuje 22.000 nastanitvenih mest v mestnih območjih. Do konca leta naj bi se število beguncev v najemniških stanovanjih, večinoma v celinski Grčiji, povečalo do 30.000. Lokalni lastniki bodo za oddana stanovanja prejemali stabilen in zanesljiv prihodek. Za vse prosilce za azil in begunce v Grčiji pa bo vzpostavljena tudi osnovna socialna varnostna mreža v vrednosti 57,6 milijona evrov. Upravičenci bodo prek namenske kartice prejemali vnaprej določen mesečni znesek denarnih sredstev za zadovoljevanje osnovnih potreb, kot so hrana, zdravila in javni prevoz.

Preostala sredstva bodo namenjena humanitarnim nevladnim organizacijam za obstoječe projekte reševanja perečih humanitarnih potreb v Grčiji, vključno z zagotavljanjem zatočišča, osnovnega zdravstvenega varstva, psihosocialne podpore, boljših higienskih razmer ter neformalnega izobraževanja.

Danes napovedana sredstva dopolnjujejo 192 milijonov evrov podpore iz instrumenta EU za zagotavljanje nujne pomoči v letu 2016, s čimer se bo nujna podpora Grčiji več kot podvojila na 401 milijon evrov. EU bo za pomoč Grčiji pri upravljanju migracij in zunanjih meja do leta 2020 mobilizirala več kot 1,3 milijarde evrov v različnih oblikah financiranja.

Celotno sporočilo

The post Novi ukrepi za pomoč beguncem v Grčiji v vrednosti 209 mio EUR first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Skupna nujna sredstva, dodeljena grškim organom in mednarodnim organizacijam, ki delujejo v Grčiji, zdaj znašajo 361,82 milijona evrov, poleg tega pa je bilo Grčiji v okviru nacionalnih programov za obdobje 2014–2020 dodeljenih 509,5 milijona evrov.

V okviru instrumenta nujne pomoči bo Komisija namenila tudi dodatnih 1,22 milijona evrov za podporo dejavnosti UNHCR v Bolgariji. Financiranje bo namenjeno izboljšanju azilnih postopkov in zagotavljanju pravne, psihološke in psihosocialne podpore, tudi otrokom migrantov. Celotna nujna pomoč Bolgariji za upravljanje meja in priseljenskega toka se bo tako povečala na 170 milijonov evrov, poleg 91 milijonov evrov, dodeljenih Bolgariji v okviru nacionalnih programov za obdobje 2014–2020.

The post UNHCR z dodatnimi sredstvi za begunce v Grčiji in Bolgariji first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

S pomočjo zbranih sredstev sta prostovoljki ADRA Slovenija s toplim spodnjim perilom že oskrbeli 420 ljudi v begunskem kampu Nea Kevala. Kupljeno perilo je bilo izdelano v Grčiji, tako da tudi z nakupom Humanitarno društvo ADRA Slovenija upošteva načela humanitarnega dela – kupujejo lokalno in varujejo okolje. V kampu, ki leži na ravnini, ni zaščite, ki bi ljudi varovala pred hudim zimskim mrazom, zato je spodnje perilo bistveno za preživetje več kot tisoč ljudi, ki tam prebivajo v plastičnih zabojnikih. Nekateri so tam že od lanskega februarja. Zaradi vpliva slabega vremena na nastanitvene kapacitete in pomanjkanja prave infrastrukture, so ljudje brez hladne ter tople vode, pogosto tudi brez elektrike in ogrevanja.

Spreminjajoče se razmere zahtevajo hitro ukrepanje. Zaradi tega je bistveno, da sta prostovoljki del ekipe za hiter odziv. Potrebe so zadovoljene kar se da hitro, s čimer zmanjšajo trpljenje ljudi. Trenutno je ena večjih potreb nakup primerne tople obutve, zato bo del sredstev ADRA Slovenija namenila prav temu.

Humanitarno akcijo so med drugim podprli tudi nekdanji predsednik RS dr. Danilo Türk, evropski poslanec Ivo Vajgl, grški veleposlanik v Sloveniji Nikolas Protonotarios, Delova osebnost leta 2015 Jure Poglajen, udeleženka šova Survivor Simona Potočar in Delova osebnost leta 2016 Milan Jakopovič.

Zbirajo zgolj finančna sredstva, saj prevoza za materialne donacije nimajo. Poleg tega se s finančnimi sredstvi vzpodbuja tudi že tako osiromašeno grško gospodarstvo, sredstva pa se lahko porabijo za stvari, ki se v tistem trenutku urgentno potrebujejo.

Denar lahko nakažete na:

Humanitarno društvo ADRA Slovenija

Njegoševa 15, 1000 Ljubljana

Številka računa: SI56 6100 0001 1934 645

Namen: GRČIJA
Uporabniki Izi mobil, Simobil, Telekom, Telemach in T2 lahko prispevate tudi s poslanim sporočilom s ključno besedo LJUDJE5 na telefonsko številko 1919.

Z vsakim poslanim sporočilom boste prispevali 5 €.

The post V treh tednih zbrali več kot 20 000 evrov za prezeble begunce first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Grčija bo prejela 3,9 milijona evrov za izboljšanje pogojev za sprejem migrantov na grških otokih. Sredstva bodo porabljena za hrano, namestitev in prevoz migrantov na otoke ter začasno namestitev na ladjah. Komisija je od leta 2015 Grčiji namenila milijardo evrov za upravljanje migracij in meja.

Bolgarija pa bo prejela 6,1 milijona evrov sredstev za izboljšanje zaščite otrok brez spremstva, izvajanje prostovoljnega vračanja, podporo reintegraciji ter obveščanje in svetovanje migrantom. Dobršen del sredstev bo namenjen tudi izboljšanju upravljanja migracij in azilnega sistema v Bolgariji. Doslej dodeljena nujna pomoč Bolgariji v višini 149 milijonov evrov dopolnjuje 91 milijonov evrov že dodeljenih sredstev iz nacionalnih programov za obdobje 2014–2020.

The post Finančna pomoč EU za upravjanje migracij v Grčiji in Bolgariji first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

V Grčiji je po ocenah 21.000 begunskih otrok. Mnogi trpijo zaradi psihosocialnih stisk zaradi travm, težkih življenjskih razmer in negotovosti.

Sredstva bodo namenjena ureditvi namestitev in zaščite otrok ter psihosocialni podpori. Sredstva bodo prav tako namenjena za izobraževanje otrok.

Projekt v vrednosti 8,5 milijona evrov bo financiran mehanizma EU za nujno pomoč, ki Evropski komisiji omogoča financiranje nujnih operacij v EU.

Celotno sporočilo

The post EU in UNICEF bosta oskrbela 6000 otrok v Grčiji first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

»Akcija Ogrejmo jih je dragocena humanitarna pobuda. Vendar je tudi več kot to: opominja nas, da imamo kot državljani Evropske unije priložnost storiti nekaj dobrega za nesrečnike na drugem koncu našega skupnega evropskega doma. Sedanji problem begunstva in migracij je skupni evropski problem, Evropska unija pa ga še vedno ne zna reševati. Zato je nujno, da se aktiviramo evropski državljani. Pomagati je treba tam, kjer so težave najbolj akutne. Grški otoki so eno od  prizorišč takšnih akutnih težav. Akcija Ogrejmo jih ne bo pomagala vsem, bo pa pokazala eno od poti. Čim več bo takšnih akcij, tem več bo poti do rešitev – tako humanitarnih kot tudi varnostnih in drugih. Po nekaj letih akutne krize je Evropa že začela spoznavati, da bo morala reševati vse te težave – tem bolj skupno in čim manj s prepuščanjem reševanja posameznim državam. Vse težave, tudi varnostne, so resnične. Iskanje rešitev je legitimno in mora zajeti vse probleme. Toda rešitve bodo tem boljše, čim bliže bodo njihovemu geografskemu  žarišču in čim bolj neposredno bodo reševale sedanje stiske ljudi. Prav tu pa akcija Ogrejmo jih ponuja pomemben zgled,« je povedal Danilo Türk, nekdanji predsednik Republike Slovenije.

Pobudo je podprl tudi evropski poslanec Ivo Vajgl, ker pomaga krepiti eno ključnih vrednot, na katerih temelji Evropska unija – solidarnost. »Za to, da se ta v zadnjem času krha, so odgovorni tisti, ki izrabljajo strahove, predsodke in nepoznavanje kultur, iz katerih prihajajo begunke ter begunci, za nabiranje političnih točk. Akcija je pomembna, ker ozavešča javnost o razmerah, v katerih bivajo begunke in begunci, ter o slabih ali življenjsko nevarnih okoliščinah v njihovih domovinah, iz katerih se poskušajo rešiti. Vsak človek ima pravico dostojno živeti v miru in brez nasilja v kakršnokoli obliki. Ker smo za razmah nasilja na Bližnjem vzhodu sokrivi, je naša moralna dolžnost, da jim pomagamo, toliko večja. A resnične rešitve morajo biti sistemske, dolgoročne in poseči v družbeno preobrazbo v državah, iz katerih prihajajo.«

Vsa do sedaj zbrana sredstva, nakazana na bančni račun, so bila porabljena za nakup toplega termo spodnjega perila. To se razdeljuje v begunskem kampu Nea Kavala Polykastro Kupljeno in naročeno perilo je izdelano v Grčiji, tako da tudi z nakupom Humanitarno društvo ADRA Slovenija upošteva načela humanitarnega dela, kupujejo lokalno in varujejo okolje.

V kampu, ki leži na ravnini, ni zaščite, ki bi ljudi varovala pred hudim zimskim mrazom, zato je spodnje perilo bistveno za preživetje več kot tisoč ljudi, ki tam prebivajo v plastičnih zabojnikih. Nekateri so tam že od lanskega februarja. Zaradi vpliva slabega vremena na nastanitvene kapacitete in pomanjkanja prave infrastrukture, so ljudje brez hladne in tople vode, pogosto tudi brez elektrike ter ogrevanja. Poleti je bilo na nezaščiteni ravnini peklensko vroče, imeli so težave s podganami in kačami, sedaj se soočajo s hudim mrazom.

Prostovoljki ADRA Slovenija sta del skupine za hiter odziv. Njen glavni namen je izgradnja lokalne infrastrukture. Skupina ima dovoljenje grške vlade za prost vstop v nastanitvene kampe v času hude zime. Zagotavlja 24-urno podporo kot odgovor na potrebe, ki se tisti trenutek pojavijo. Odziva se na prošnje grške vlade, nevladnih organizacij, neodvisnih prostovoljcev in vojaški uslužbencev v kampu. Prav tako pa proaktivno obiskuje kampe in s tem poskrbi, da se potrebe tudi zadovoljijo.

 »Posamezne akcije humanitarnih organizacij niso dovolj, zato pozivam odločevalce tako na slovenski kot tudi evropski ravni k rešitvam, ki bodo zagotovile sistemske rešitve in s tem dostojanstvo tistim, ki danes umirajo pred našimi očmi. Prav tako pozivam, da dokler teh rešitev ni, podpremo akcije kot je Ogrejmo jih in na ta način pokažemo, da lahko tudi s tako majhnimi dejanji sporočimo najmanjšim in najbolj zavrženim, da niso pozabljeni,« je zaključila Maja Ahac, predsednica Humanitarnega društva ADRA Slovenija.

Posnetek dogodka

Zbirajo zgolj finančna sredstva, saj prevoza za materialne donacije nimajo. Poleg tega se s finančnimi sredstvi vzpodbuja tudi že tako osiromašeno grško gospodarstvo, sredstva pa se lahko porabijo za stvari, ki se v tistem trenutku urgentno potrebujejo.

The post ADRA Slovenija: »Pomagamo, a potrebne so sistemske rešitve!« first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Objavljamo izjavo v celoti (v angleščini).

»I am in Lesvos today to pass a very important message: that we all, Greeks, Europeans, have a humanitarian imperative to alleviate the situation here on the islands, for the migrants as well as for the inhabitants of these islands.
Greece has already shown its humanity in dealing with the refugee crisis, a crisis that no EU Member State is able or should be left to cope with alone.
We cannot give up now. The European humanitarian tradition must be maintained.
So it simply cannot be that refugees are left out in the cold, to brave the worst of winter without a roof over their heads. Solutions must be found today, not tomorrow, not next week, but now.
The European Union will continue to stand by Greece’s side in providing those solutions, just as we have been doing till now. With over €1 billion in financial support made available for Greece in the past two years, Greece is the biggest recipient of EU home affairs funding. And we are ready to provide more aid where needed.
A lot of that financial support has gone to our international partners working within Greece and I would today call on those same partners to redouble their efforts to bring immediate aid to those in need here in the islands. This is not about politics. This is about responding operationally and pragmatically to a humanitarian imperative.
I also call on all other EU Member States to continue stepping up the number of people they relocate from Greece and offer safe haven in their own countries. The EU-Turkey statement is what allowed us put a stop to the tragic loss of life at sea, but managing the biggest refugee crisis Europe has ever seen, remains a collective European responsibility.
The reality is that solutions will only work in cooperation and with the assistance of the local authorities and the local populations here in the islands.
It is to the local authorities and inhabitants of the islands that I want to send a message of gratitude for dealing with the immediate impact of the refugee crisis.
I am confident that space will be found for the winterised UNHCR tents, financed by the European Union, to be set up as a temporary, humanitarian action.
This will not be forever. We will continue to stand side by side with you in working to decongest the islands, transferring the vulnerable people to the mainland, returning people who do not have a right to asylum and speeding up the processing of claims to return those people back to Turkey that can receive protection there.
But in the meantime, we all have a moral duty to respond, urgently, to the humanitarian situation.
I know I can count on you. You will always be able to count on us.
We all recognise the problems and difficulties on the islands. Every supporting measure that the government is discussing with the local authorities is welcomed and I am happy that discussions are taking place with the government on this.”

The post Avramopoulos: razmere za begunce na grških otokih je potrebno takoj izboljšati first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Otroci, ženske in moški skušajo preživeti v šotorih, pokritih s snegom, medtem ko so temperature pod lediščem. Dejansko s(m)o jih postavili na hladno (pravzaprav zmrzal) na pragu Evrope. Kakšna družba tako ravna z ljudmi?

Od sprejetja dogovora med EU in Turčijo lani marca evropski voditelji prosilce za azil dobesedno “kopičijo” na grških otokih v pričakovanju, da jih bodo vrnili v Turčijo v zmotnem prepričanju, da bodo tam pravice prosilcev za azil spoštovane. Do vračanj, kakršna so si predstavljali, ni prišlo, posledično pa na grških otokih narašča število beguncev. Ljudje tam izgubljajo upanje.

To se bo v zgodovino zapisalo kot velik črn madež na naši skupni vesti.

Podpišite apel predsedniku Evropske komisije Jeanu-Claudeu Junckerju, naj človeška življenja postavi na prvo mesto ter v sodelovanju z vladami EU poskrbi, da bodo begunci preseljeni z grških otokov in v druge evropske države. Vaše pozive bomo posredovali tudi predsedniku slovenske vlade Miru Cerarju, ki ima skupaj z ostalimi evropskimi voditelji moč in možnost ukrepati.

Prevod apela:

Spoštovani predsednik gospod Junker, spoštovani predsednik gospod Cerar,

Zelo sem zaskrbljen_a zaradi usode tisočih beguncev, ki so zaradi dogovora med Turčijo in EU obtičali na grških otokih. V dneh, ko je državo zajel polarni mraz, jim grozi, da bodo zmrznili.

Nesprejemljivo je, da so talci nedelujočih EU politik. Zdaj v zasneženih šotorih skušajo preživeti temperature pod lediščem. Družba, ki temelji na vrednotah svobode, demokracije in spoštovanja človekovih pravic, ne bi smela tako ravnati z ljudmi.

Vlada Republike Slovenije in Evropska komisija bi morali ravnati v skladu s temi vrednotami in skupaj poskrbeti, da bodo begunci premeščeni z grških otokov in v druge evropske države, namesto da skušata ohranjati dogovor, ki je na tisoče ljudi obosodil na nevzdržne in nečloveške razmere.

Pozivam Vas, da se poslužite vseh razpoložljivih sredstev in zagotovite:

– da bodo begunci, ki so obtičali na grških otokih, premeščeni v celinsko Grčijo, kjer jih bodo registrirali, ustrezno namestili in obravnavali, pri čemer se mora zagotoviti tudi njihova premestitev v druge države EU;

– da bo grškim oblastem na voljo zadostna podpora, da bodo lahko ustrezno registrirali in obravnavali prošnje za azil.

Hvala za ukrepanje.

S spoštovanjem,

Apel lahko podpišete na spletni strani Amnesty International Slovenije.

The post Apel Junckerju za preselitev beguncev z grških otokov first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Grški Rdeči križ je prek instrumenta za zagotavljanje nujne pomoči prejel sredstva za nakup toplih odej, spalnih vreč, dežnih plaščev, dokolenk, zimskih nogavic, kap, rokavic in šalov. Opremo so prejeli begunci in migranti v sedmih različnih nastanitvenih centrih v celinski Grčiji. Finančno pomoč Komisije prejemajo tudi druge partnerske humanitarne organizacije v državi.

Komisija je do zdaj namenila 198 milijonov evrov iz instrumenta EU za zagotavljanje nujne pomoči za podporo Grčiji pri soočanju s trenutno begunsko in migrantsko krizo. Pomoč dopolnjujejo prispevki 19 evropskih držav prek mehanizma EU na področju civilne zaščite ter finančna podpora iz sklada za notranjo varnost in sklada za migracije in azil.

Celotno sporočilo

The post 15 milijonov evropskega denarja za Grčijo first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Prebežnike bodo nastanili v novo begunsko taborišče, ki je v bližini drugega največjega grškega mesta Solun. Policija je zagotovila, da pri preseljevanju ne bodo uporabili sile, v operaciji pa sodeluje 700 policistov.

Ljudi, večinoma z vojnih območij v Siriji, Iraku in Afganistanu, so proti njihovi volji vkrcavali na avtobuse in jih večkrat pozvali, naj se odpravijo v bolje organizirane begunske centre. Evropska komisija odločitev Grčije za preselitev podpira.

Spomnimo, v zanemarjeno begunsko taborišče Idomeni, kjer so neustrezne razmere za bivanje, se je zateklo na tisoče ljudi, ki so obtičali na meji z Makedonijo, potem ko se je zaprla balkanska pot sredi februarja.  Človekoljubne organizacije pa komajda zmorejo prehraniti in drugače oskrbeti begunce,  v zadnjih tednih pa je večkrat izbruhnilo tudi nasilje. Razrasel se je tudi organizirani kriminal, posledica katerega naj bi bili prostitucija in preprodaja mamil.

Lani je iz Turčije v Grčijo nezakonito vstopilo več kot milijon ljudi.

Foto: Reuters

The post Grčija prazni begunsko taborišče Idomeni first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

V taborišču, ki je bilo namenjeno za 2000 ljudi, je po navedbah grškega kriznega tabora za migracije trenutno okoli 9200 prebežnikov, mediji pa poročajo o 11 000 ljudeh. Prebežniki v Idomeniju vztrajajo kljub zaprtim mejam, saj upajo na morebitno nadaljevanje poti na zahod in sever Evrope. Vstop v Makedonijo je namreč onemogočen za vse, tako begunce iz Sirije, Iraka ali Afganistana kot za prebežnike od drugod, ki jih vlada v Skopju označuje za ekonomske migrante. Širi se organizirani kriminal, tudi prostitucija in preprodaja mamil. Grška policija v notranjosti taborišča ni prisotna, je pa območje okoli šotorišča pretežno zabarikadirala.

Foto: Reuters

The post Vse hujše razmere v begunskem taborišču v Idomeniju first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.