V zelo kratkem času smo morali zelo spremeniti svoj način življenja, omejiti socialne stike, gibanje, prostočasne aktivnosti, tudi z vidika dobrin živeti bolj skromno, ker nimamo vsega na dosegu vsako sekundo. Na žalost lahko izgubimo tudi življenje. Kljub kriznemu stanju pa v to situacijo žarek upanja prinašajo vsi, ki se trudijo za zajezitev te pandemije in ljudje, ki imajo dobro srce in so pripravljeni priskočiti na pomoč tistim, ki so bolj ranljivi in so se znašli v še večji stiski. Prav je, da v teh izrednih razmerah vsi držimo skupaj, da smo v svojih dejanjih odgovorni, sočutni in solidarni drug z drugim. Imamo pa tudi priložnost, da si vzamemo več časa za svoje domače, za klepet s prijatelji ali starejšimi po telefonu in tudi sami zase. Imamo možnost, da se malo oddahnemo od nenehnega hitenja, stresa. Tudi naša Zemlja ima priložnost, da se malo odpočije od vseh izpustov v zrak … Na vsakem izmed nas je, kako bomo ta čas izkoristili.

Te dni sem bila v kontaktu z našimi partnerji v Ruandi, Libanonu, Srbiji, glede stanja v povezavi s pandemijo, kjer ob podpori Ministrstva za zunanje zadeve RS Slovenska karitas izvaja razvojne projekte, ki so namenjeni opolnomočenju žensk, katerih se še posebej spominjamo v mesecu marcu. Berem tudi  novice o širjenju COVID 19 drugje po svetu, ki nam jih pošiljajo članice naše mednarodne mreže Caritas Internationalis, ki deluje v 168 državah. Iz vsega slišanega in prebranega vidim, da se virus neizprosno širi prav na vse konce sveta. Tudi v najrevnejše države in območja, kjer imajo še manj možnosti, da bi se lahko uspešno spopadali s to pandemijo. Tam mnogi ljudje, še posebej na podeželju, že tako živijo v hudih stiskah, brez zadostne zdravstvene oskrbe, v pomanjkanju pitne vode, hrane, dostojnega dela. Me kar pri srcu stiska, ko pomislim na te dežele …

Ob tem bi z vami rada podelila, kar je 22. 3. 2020 zapisala naša misijonarka Urša Marinčič: »Pri nas v Ugandi so danes uradno potrdili prvega okuženega s korona virusom, že od petka pa imamo preventivno, načeloma za en mesec, zaprte vse šole, bare, nimamo sv. maš in kakšnih drugih srečanj, meje so zaprte. Priporočeno je, da se zadržujemo doma in seveda skrbimo za higieno ter varnostno distanco. Vse naše okoliške države so virus registrirale že prej. Naš predsednik ljudem zagotavlja, da se nimamo ničesar bati. Da je država dobro pripravljena na vse. Ko pa malo bolje pogledaš, kaj konkretno to pomeni, ne veš ali bi se smejal ali jokal. V naši Ugandi, ki šteje cca. 43 milijonov prebivalcev (nimamo točnega števila), imamo celih 55 postelj za intenzivno nego in 13 oseb usposobljenih za to delo. Poleg tega pa le eno napravo za opravljanje analize testa v glavnem mestu, v Kampali. Ljudi je strah in so negotovi. Posebno pri učiteljih smo začutile še dodatno zaskrbljenost, saj so ostali brez služb in s tem brez prihodkov za preživetje … Tu namreč ni tako, kot pri vas – ne biti v službi pomeni ne dobiti ničesar, ne glede na vzrok. Tudi med počitnicami npr. učitelji ne dobijo niti centa. Pa je njihova plača že tako mizerna, poleg tega pa morajo s tem denarjem podpreti tudi širšo družino. Podobno nezadovoljni so učenci. Iti domov ne pomeni samo ne imeti možnosti za učenje (o e-šoli lahko samo sanjamo), pač pa še huje kot to – iti domov pomeni biti lačen … Kar pa naše ljudi še posebej dela izgubljene je to, da naj bi med sabo držali razdaljo. Si predstavljate afriškega človeka in razdaljo? Pri nas se vsi rokujejo in objemajo ter držijo za roke in se dobesedno tiščijo skupaj … To je del njihovega načina življenja. Sedaj pa … No, glede higiene pa sploh ne bom izgubljala besed. Pa vendar – ostajamo optimisti in prosimo za blagoslov – tako zase kot za vse vas, ki ste trenutno v veliko težji situaciji …«

Naj zaključim z mislijo, da upam, da bomo iz te krize na koncu odnesli vsaj nekaj pozitivnega za dobro sočloveka in Zemlje ter da se bo namesto korona virusa po vsem svetu razširil predvsem virus solidarnosti. Solidarnosti do tistih, ki so najbolj ranljivi, živijo v pomanjkanju in z manj možnostmi ter so izključeni iz družbe. Tako naj ta virus solidarnosti doseže tudi vse ranljive ženske na tem planetu, ki so nosilke življenja, prihodnosti in tudi razvoja. Naj imajo možnost za dostojno delo in življenje ter za glas v družini in družbi.

Več o dosedanjih projektih opolnomočenja žensk Slovenske karitas na tej povezavi.

Pripravila: Jana Lampe, Slovenska karitas

Razmišljanje je nastalo v okviru projekta Trajnostno. Lokalno. Globalno., ki ga finančno podpira Ministrstvo RS za zunanje zadeve.
Izražena vsebina je v izključni odgovornosti avtorjev in ne odraža stališč Ministrstva RS za zunanje zadeve.

The post Razmišljanje: Svet, obrnjen na glavo first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

1. Neenakost bo povzročila »žepe« zakoreninjene ranljivosti, ki bo presegla pričakovanja

Ekonomska, politična in družbena neenakost naraščajo in se medsebojno krepijo. Gospodarska rast zmanjšuje revščino v mnogih državah, vendar ne med najrevnejšimi skupnostmi. Številne države padajo v nevarne stopnje dolga – 40 odstotkov držav, ki potrebujejo humanitarno pomoč, so preveč zadolžene, sodeč po pregledu OCHA. Politična neenakost istočasno vodi v vedno večji razkorak med odločitvami elit in prioritetami njihovih državljanov. Videli bomo naraščajočo napetost med transformativnimi gibanji in elitami, ki se oklepajo oblasti, in s tem tudi utrjevanje avtoritarnih tendenc.

Humanitarni sektor bo moral pojasniti, kako se zavzema za odpravo neenakosti, in ustvariti pritisk na vladne in razvojne ustanove, da iz revščine povlečejo najbolj marginalizirane. Humanitarne skupine vodo morale zagotoviti bolj vključujočo pomoč, ki bo obravnavala specifične ranljivosti. Toda zaradi testiranja kapacitet, bodo morali humanitarni delavci postaviti jasne omejitve, kaj lahko in česa ne morejo storiti.

2. Eroziji mednarodnih norm bodo sledile dolgotrajne krize in naraščanje števila humanitarnih primerov

V preteklosti so konflikti spodbudili odmevna prizadevanja za reševanje sporov, izgradnjo miru in doseganja odgovornosti. Vendar običajno mednarodna podpora za ta prizadevanja oslabi. Kot rezultat tega opažamo spopade na nacionalni ravni (na primer v Afganistanu, Libiji, Siriji, Jemnu), ki nenehno potekajo, kršijo človekove pravice in humanitarno pravo, kar vodi v nevarno erozijo mednarodnih norm.

Za humanitarne delavce to pomeni povečanje števila primerov. To vodi v nevarna delovna okolja, v katerih se humanitarno pravo nekaznovano krši. Posledično to vodi v oteženo odzivanje in drago izvajanje. Za reševanje teh izzivov je potrebno trdno, na dokazih temelječe, zagovorništvo in skupen pristop.

3. Podnebna kriza bo prisilila humanitarne delavce, da redefenirajo svojo vlogo in postanejo zeleni

Podnebne spremembe in konflikti bodo povečali število ljudi, ki potrebujejo mednarodno humanitarno pomoč. Ocenjuje, da se bo ta do leta 2022 dvignila na 200 milijonov. Potreben bo ogromen premik v javni politiki, da zapremo vrzel med sedanjimi strukturami upravljanja in potrebnimi rešitvami.

Zmanjševanje podnebnih sprememb in prilagajanje je večinoma delo vlad in razvojnih ustanov, vendar se bodo morale humanitarne organizacije zavzemati za to, da ta prizadevanja ne bodo spregledala potreb najbolj ranljivih. Kar zadeva financiranja humanitarne pomoči: najbolj ekstremni vremenski pojavi so predvidljivi in videli bomo večji premik v smer preventivnih humanitarnih ukrepov. Za uspešen premik bodo financerji morali zagotavljati prožno, predvidljivo financiranje pred nastopom krize.

S tem, ko se humanitarni delavci soočajo z lastnim vplivom na okolje in podnebne spremembe, bomo videli »ozelenitev« pomoči. Humanitarne organizacije bodo morale sprejeti bolj trajnostne pristope pri gradnji zavetišč, oskrbe z električno energijo, oskrbe z vodo, in povečati denarno usmerjene odzive.

4. Opolnomočenje lokalne pomoči je ključnega pomena pri zadovoljevanju potreb

Mednarodne rešitve zaostajajo za današnjimi zapletenimi mednarodnimi problemi. To ustvarja praznino, v kateri se od humanitarnih delavcev pričakuje preveč. Nujno je, da humanitarni delavci poznajo svoje meje. Hkrati lahko povečajo svojo učinkovitost in odgovornost s prehodom s projektno usmerjenega pristopa  na pristop, ki temelji na rezultatih. Humanitarni delavci morajo prav tako prepoznati, da trajnostne spremembe prihajajo z lokalnega okolja. Manj truda bodo morali vložiti v nadomeščanje lokalnih storitev in več v krepitev obstoječih.

5. Nalezljive bolezni bodo bolj razširjene in jih bo težje nadzorovati

Izbruhi nalezljivih bolezni so že zdaj bolj razširjeni in težje nadzorovani, povezani so s konflikti, šibkim zdravstvenim sistemom, slabo vodno in sanitarno infrastrukturo ter pomanjkanjem dostopa do cepiv. Trend se bo nadaljeval. Kolera letno prizadene 3 do 5 milijonov ljudi; povečuje se število ljudi, obolelih za ošpicami; in virusne bolezni, kot je ebola, so vse manj obvladljive.

Hitra diagnoza nalezljivih bolezni bo ključnega pomena pri zmanjšanju števila ogroženih ljudi. Programe cepljenja je potrebno izboljšati, partnerji pa morajo pospešiti in povečati naložbe v zdravstvene sisteme. Razumevanje, kako spol človeka lahko vpliva na izpostavljenost, resnost in zdravljenje bolezni, bo prav tako kritičnega pomena za učinkovit odziv.

6. Etične tehnološke politike ne bodo sledile tehnološkim spremembam

Tehnološki razvoj bo še naprej izboljševal učinkovitost humanitarnih operacij, razširil doseg in izboljšal obseg oddaljenega programiranja. Toda neenakomeren dostop do tehnologije pomeni, da mnogi hitremu razvoju ne bodo mogli slediti – zlasti države, ki že zdaj s težavo dosegajo povezanost s 3G tehnologijo. To bo ustvarilo vse večji razkorak in okrepilo obstoječe neenakosti.

Naraščala bo uporaba umetne inteligence v vojskovanju. Brezpilotni letalniki bodo vedno bolj namenjeni ciljanju žrtev na podlagi vnaprej programiranih algoritmov. Videli bomo razvoj in širjenje avtomatiziranega orožja, ki samostojno išče in se spopada na podlagi programiranja. Okoli omejevanje nadzora takšnega orožja se bo pojavilo nešteto izzivov. Še naprej bomo morali budno spremljati tehnološki napredek v vojskovanju in njegov vpliv na civiliste.

Ko bodo postale humanitarne akcije bolj podatkovno bogate, bodo imeli humanitarni delavci vedno večji dostop do velike količine osebnih podatkov. Zato bo potrebno sprejeti politike za zaščito osebnih podatkov v celotnem sektorju. Sektor bo moral izboljšati svojo podatkovno pismenost, da bo prehitel to grožnjo. Podatki lahko okrepijo zagovorništvo, vendar to ni čudežno zdravilo.

V prihodnosti bomo z globokim razumevanjem spreminjanja geopolitične, gospodarske in podnebne dinamike, lažje analizira dejavnike ranljivosti in ustvarili priložnosti za njihovo reševanje. Nove priložnosti bomo izkoristili, ko se bo razširilo sodelovanje z bolj raznolikim naborom partnerjev in povečanjem pismenosti v drugih sektorjih.

Članek v originalu.

The post Šest trendov, ki bodo oblikovali prihodnost humanitarnega delovanja first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Na spletni strani 24 stories je posebej za ta dan zbranih 24 zgodb, vsaka izmed njih je postavljena vzporedno z “običajnim delovnim dnevom” in predstavlja običajne dneve humanitark. Od prebujanja v Jemnu do jutranjega teka skozi park in vožnjo s helikopterjem v Maliju, te neverjetne ženske vplivajo na skupnosti po svetu na tisoče načinov. Vabimo vas, da se pridružite poti 24 žensk humanitarnih delavk vseh ozadij, narodnosti in izkušenj skozi trenutke, ki zaznamujejo njihova vsakdanja življenja, od dela v pravni kliniki v Keniji ali pogovarjanja z domačini na tržnici na Fidžiju, do organiziranja spontane modne revije v Burundiju.

Ob današnjem svetovnem dnevu humanitarnih dejavnosti, sta visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Federica Mogherini in evropski komisar za humanitarno pomoč in krizno upravljanje Hristos Stilianides objavila skupno izjavo.  V njej sta med drugim izpostavila, da so kršitve mednarodnega humanitarnega prava še vedno eden od najbolj kritičnih izzivov za zaščito civilistov, pa tudi za zaščito humanitarnih in zdravstvenih delavcev.  V letu 2018 se je v večjih napadih približno 400 humanitarnih delavcev znašlo v vlogi žrtev, s čimer je to leto zabeleženo kot drugo najhujše leto v zgodovini. Več kot tretjina teh humanitarnih delavcev je bila ubita, tretjina pa ugrabljena.  Svetovni dan humanitarnih dejavnosti je priložnost za poklon tem predanim človekoljubom in za zavzemanje za njihovo varnost in zaščito, sta zapisala.

V napadih na specifične cilje ali v drugih manj ciljanih napadih so običajno ubiti ali ranjeni tudi civilisti. Zaradi konfliktov, nasilja in kršitev človekovih pravic je nasilno razseljenih več kot 70 milijonov ljudi. Več kot 200 milijonov ljudi je odvisnih od humanitarne pomoči. EU prispeva k spoštovanju in izpolnjevanju mednarodnega humanitarnega prava na svetovni ravni z zastopanjem interesov, političnimi ukrepi (dialog, izjave in pobude) ter financiranjem partnerskih organizacij za zagotovitev humanitarnega dostopa.  EU je v letu 2017 namenila več kot 1,75 milijarde evrov za operacije humanitarne pomoči v več kot 80 državah po svetu.

Generalna skupščina Organizacije združenih narodov (OZN) je 19. avgust za dan humanitarnosti razglasila leta 2008. Ta datum je bil izbran s posebnim razlogom: 19. avgusta 2003 se je namreč zgodil bombni napad na sedež OZN v Iraku, v katerem je življenje izgubilo 22 ljudi, med njimi tudi visoki komisar OZN za človekove pravice in posebni predstavnik generalnega sekretarja OZN za Irak Sergio Vieira de Mello.

Vir: MZZ, World Humanitarian Day

The post 19. avgust: svetovni dan humanitarnosti first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Gre predvsem za predmete, ki bodo ljudem pomagali preživeti zimo, kot so šotori, odeje, generatorji in pa higienski izdelki, pet ton zdravil in medicinska oprema.

Evropski komisar za humanitarno pomoč in krizno upravljanje Christos Stylianides se je zahvalil vsem sodelujočim državam in izpostavil nujnost zagotavljanja varnosti vseh civilistov ter spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava.

V prihodnjih tednih bo v Mosul dostavljena še dodatna materialna pomoč, ki dopolnjuje humanitarno pomoč EU, ki je v letu 2016 znašala 159 milijonov evrov.

Celotno sporočilo

The post 266 ton pomoči za Mosul first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Vrh je naslovil osrednje izzive s področja mednarodne humanitarne pomoči, s poudarkom na pomenu spoštovanja humanitarnih norm, iskanju rešitev za konflikte po svetu, naslavljanju potreb vseh prizadetih v krizah, zmanjševanju humanitarnih potreb in prizadevanju  za učinkovitejše humanitarno financiranje. Pri tem so bile oblikovane osnovne zaveze s predlogom iskanja rešitev na petih področjih delovanja, ki jih je v svojem poročilu pred vrhom opredelil generalni sekretar OZN Ban Ki-Moon. Slovenija se je na Vrhu pridružila vsem osnovnim zavezam in hkrati najavila dodatne nacionalne zaveze na področju spoštovanja mednarodnih humanitarnih norm, vloge žensk in deklic ter učinkovitejše humanitarne pomoči.

Slovenija se je pred vrhom pridružila tudi številnim mednarodnim pobudam. Skupaj s preostalimi državami članicami Evropske unije se je pridružila politični izjavi s poudarkom na naslovitvi največjih humanitarnih izzivov, ki so jo pripravile Združene države Amerike in izjavi o spoštovanju mednarodnega humanitarnega prava. Slovenija je prav tako podprla pobudo Čila in Avstrije o oblikovanju skupinske zaveze na temo nadaljnje promocije prepovedi uporabe, kopičenja zalog, proizvodnje in prenosa protipehotnih min.

Kot smo poročali, se je platforma SLOGA aktivno vključila v priprave na svetovni humanitarni vrh. Sodelovala je na več posvetih, srečanjih, tudi mednarodnem srečanju strokovnjakov v Varšavi in pripravljala  stališča in pobude za Ministrstvo za zunanje zadeve, ki Vrh podrobneje pokriva.

Več o Vrhu na uradni spletni strani.

The post Končal se je prvi Svetovni humanitarni vrh first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Novico o aretaciji je potrdilo ministrstvo za zunanje zadeve, kjer so še povedali, da so z njim v stiku prek nemškega diplomata.Zakaj so ga aretirali in kje je zaprt, za zdaj še ni znano, o njegovi usodi pa se pogaja nemško veleposlaništvo, s katerim je v stiku slovensko zunanje ministrstvo.

Slovenski aktivist in humanitarni delavec je bil v Sudanu zaprt že leta 2006, ko je v zaporu v kraju El Fašir preživel približno mesec dni. Policija ga je aretirala, ko je želel nezakonito vstopiti v državo, saj ni imel vizuma. Obsodili so ga na dve leti zaporne kazni in plačilo kazni v višini 2000 evrov. Šele na podlagi pomilostitve sudanskega predsednika Omarja al Baširja so ga izpustili iz zapora.

Leta 2003 je bil zaprt tudi v zaporu v Etiopiji. Tamkajšnja policija ga je aretirala na območju omejenega gibanja, saj naj bi bil tam brez potrebnega dovoljenja.

Sicer pa je Tomo Križnar lani prejel nagrado Državljan Evrope 2015. To Evropski parlament nagrado podeljuje od leta 2008, namenjena pa je posameznikom ali skupinam, ki so si posebej prizadevali za vzajemno razumevanje in tesnejše povezovanje narodov Evropske unije, bili aktivni na področju čezmejnega sodelovanja ali se vsakodnevno ukvarjali z uresničevanjem načel evropske listine temeljnih pravic v praksi.

The post Križnar aretiran v Južnem Sudanu first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Svetovni humanitarni vrh, ki poteka na pobudo generalnega sekretarja Organizacije združenih narodov (OZN) Ban Ki-Moona in je letos sklican prvič, združuje predstavnike donatorjev in prejemnikov humanitarne pomoči na ravni predsednikov držav in vlad, mednarodnih organizacij, nevladnih organizacij, podjetij in strokovne javnosti, ki bodo skupaj naslovili osrednje izzive na področju humanitarne pomoči. Na vrhu bo tekla razprava med državami donatoricami in agencijami ZN glede težav pri financiranju humanitarnih naporov. Cilj je, da bi pridobili zanesljivejše finančne vire za humanitarno pomoč ter za njeno učinkovitejšo dostavo.

 Na svetovnem humanitarnem vrhu bodo poskušali določiti konkretne ukrepe in obveze, s katerimi bi državam in skupnostim omogočili boljšo pripravo in odziv na raznorazne krize ter ki bi prizadete ljudi postavili v središče humanitarnih naporov in tako zmanjšali njihovo trpljenje.

Vrha se bo udeležilo več deset državnih voditeljev, med njimi bo slovenski premier Miro Cerar. Nastopil bo na plenarnem zasedanju, na zasedanju segmenta voditeljev in na okrogli mizi na visoki ravni na temo spoštovanja humanitarnih norm, ki varujejo človečnost. Pri tem se bo v okviru Vrha Slovenija pridružila splošnim zavezam na temo naslavljanja osrednjih humanitarnih izzivov ter najavila nacionalne zaveze na področju spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava, vloge žensk in deklic ter učinkovitejše humanitarne pomoči.

Države, mednarodne in humanitarne organizacije se trenutno spopadajo z največjo begunsko krizo od konca druge svetovne vojne, saj je na begu več kot 60 milijonov ljudi. Po svetu okoli 125 milijonov ljudi potrebuje pomoč, letos pa bo po ocenah Združenih narodov za humanitarno podporo potrebnih dobrih 20 milijard dolarjev, kar je petkrat več kot pred desetletjem. Finančna vrzel za financiranje humanitarne pomoči za letošnje leto za zdaj znaša kar 15 milijard dolarjev.

Kot smo poročali, se je SLOGA aktivno vključila v priprave na svetovni humanitarni vrh. Sodelovala je na več posvetih, srečanjih, tudi mednarodnem srečanju strokovnjakov v Varšavi in pripravljala  stališča in pobude za Ministrstvo za zunanje zadeve, ki Vrh podrobneje pokriva.

Na podlagi priprav na Svetovni humanitarni vrh je bilo 9. februarja 2016 predstavljeno poročilo generalnega sekretarja OZN z naslovom »Eno človeštvo: deljena odgovornost« (ang. »One humanity: Shared Responsibility«), ki opredeljuje pet področij delovanja oz. skupnih odgovornosti, preko katerih bi mednarodna skupnost zagotovila učinkovitejše naslavljanja humanitarnih kriz: Okrepitev politične volje na globalni ravni, da se prepreči in konča konflikte; Krepitev naporov za spoštovanje humanitarnih načel, da  se obvaruje človečnost; Ne spreglejmo nikogar – zagotavljanje humanitarne pomoči vsem, ki jo potrebujejo; Spreminjajmo življenja ljudi – od zagotavljanja pomoči do odprave potreb po pomoči; Vlagajmo v človečnost.

Več o Vrhu na uradni spletni strani.

The post Na svetovnem humanitarnem vrhu o novih strategijah za spopadanje s krizami first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.