Nove pogodbe o pomoči bodo sklenjene med četrtim obiskom komisarja za humanitarno pomoč in krizno upravljanje Hristosa Stilianidesa v Srbiji, kjer trenutno ocenjuje humanitarne razmere na terenu in s predstavniki vlade razpravlja o humanitarni pomoči EU za begunce. V okviru novih projektov se bodo financirali razdeljevanje hrane v sprejemnih centrih, zaščita najranljivejših skupin oseb, zlasti med prihajajočo zimo, in izobraževalne dejavnosti.

Od sredine septembra 2017 je v Srbiji registriranih več kot 4 000 beguncev in prosilcev za azil, kar je približno enako kot pred enim letom.

EU je od leta 2015 največja donatorka nujne pomoči Srbiji. Humanitarna pomoč Komisije je zdaj dosegla 25 milijonov evrov in je omogočila zagotovitev nujne pomoči, tj. hrane, vode, sanitarnih storitev, osnovnih potrebščin, zdravstvenih storitev in zaščite na tranzitnih in sprejemnih točkah, vključno z mejami in območji za čakanje. Skupaj je bilo od leta 2015 Srbiji zagotovljenih več kot 80 milijonov evrov sredstev EU, namenjenih potrebam v zvezi z migracijami.

Več informacij

The post Srbiji 4 milijone EU sredstev za oskrbo prebežnikov first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Grčija bo prejela 3,9 milijona evrov za izboljšanje pogojev za sprejem migrantov na grških otokih. Sredstva bodo porabljena za hrano, namestitev in prevoz migrantov na otoke ter začasno namestitev na ladjah. Komisija je od leta 2015 Grčiji namenila milijardo evrov za upravljanje migracij in meja.

Bolgarija pa bo prejela 6,1 milijona evrov sredstev za izboljšanje zaščite otrok brez spremstva, izvajanje prostovoljnega vračanja, podporo reintegraciji ter obveščanje in svetovanje migrantom. Dobršen del sredstev bo namenjen tudi izboljšanju upravljanja migracij in azilnega sistema v Bolgariji. Doslej dodeljena nujna pomoč Bolgariji v višini 149 milijonov evrov dopolnjuje 91 milijonov evrov že dodeljenih sredstev iz nacionalnih programov za obdobje 2014–2020.

The post Finančna pomoč EU za upravjanje migracij v Grčiji in Bolgariji first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Konec maja je v Istanbulu potekal prvi Svetovni humanitarni vrh kot odziv na naraščajoče humanitarne izzive, ki je združil relevantne deležnike z različnih sfer na področju humanitarne pomoči iz več kot 170 držav. 19. septembra bo kot zasedanje na visoki ravni v sklopu Generalne skupščine Organizacije združenih narodov potekal Vrh o obsežnih gibanjih beguncev in migrantov s ciljem sodelovanja držav pri upravljanju migracij ter zagotavljanja bolj humanega in usklajenega pristopa. O teh procesih so na okrogli mizi, ki jo je moderiral direktor platforme SLOGA Albin Keuc, po uvodnem video nagovoru Martina Nesirkyja, direktorja Informacijske službe Združenih narodov na Dunaju, razpravljali prof. dr. Maja Bučar s Fakultete za družbene vede, Dubravka Šekoranja, vodja Sektorja za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč na Ministrstvu za zunanje zadeve, Zoran Stančič, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, Špela Majcen Marušič, predstavnica za odnose z javnostmi na Uradu Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) Slovenija, in Jasna Djordjević, članica Strokovnega sveta za mednarodno razvojno sodelovanje pri Ministrstvu za zunanje zadeve.

Martin Nesirky je v video nagovoru opozoril, da je po svetu 130 milijonov ljudi odvisnih od humanitarne pomoči. Rdeča nit tako Agende za človeštvo in Agende 2030 za trajnostni razvoj je, da ne smemo nikogar pustiti zadaj. Trajnostni razvoj zahteva trajnostni mir. Generalni sekretar Organizacije združenih narodov Ban Ki-moon se je v septembru udeležil vrha G20 na Kitajskem, na katerem je predstavil dolgoročno vizijo trajnostnega razvoja, posebej v luči stabilne, vključujoče, trajnostne gospodarske rasti in uresničevanja Pariškega dogovora. Na Vrhu o beguncih in migrantih bodo svetovni voditelji prvič na srečanju na visoki ravni razpravljali o migracijah, kar je rezultat nepričakovanih stopenj mednarodne mobilnosti. Naslavljanje humanitarnih potreb je skupna, vendar deljena odgovornost. Cilj Vrha o beguncih in migrantih je priprava načrta oz. okvirja za naslavljanje potreb migrantov ter beguncev.

Prof. dr. Maja Bučar je opozorila na ogromen razkorak med sprejetimi zavezami in njihovim dejanskim uresničevanjem. Septembra lani so se svetovni voditelji soglasno zavezali k ciljem trajnostnega razvoja, ki določajo zagotavljanje varnih, urejenih in rednih migracij vseh migrantov ter polno spoštovanje njihovih človekovih pravic. Nedolgo po tem se je t. i. balkanska pot beguncev in migrantov obrnila čez Slovenijo ter glede uresničevanja tega cilja smo lahko zelo skeptični. Glede razkoraka med sprejetimi zavezami in njihovim izvajanjem je opozorila, da vzrok leži tudi v nepoznavanju zavez; zato je potrebno krepiti ozaveščanje, kako se od podpisanih zavez premakniti k njihovemu uresničevanju.

Dubravka Šekoranja je povedala, da organizacija prvega Svetovnega humanitarnega vrha predstavlja uspeh mednarodne skupnosti. Vrh je bil sklican kot odziv na naraščajoč prepad med potrebami in sredstvi, ki so na voljo. Slovenija se je v priprave na Svetovni humanitarni vrh zgodaj vključila in je bila med bolj aktivnimi državami članicami Organizacije združenih narodov. V procesu posvetovanj pred Vrhom je aktivno sodelovala z nevladnimi organizacijami in organizirala srečanje po Vrhu, kar predstavlja primer dobre prakse sodelovanja med zunanjim ministrstvom ter nevladnimi organizacijami pri sooblikovanju politik. Slovensko delegacijo je na Svetovnem humanitarnem vrhu vodil predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Miro Cerar, vodja delegacije na Vrhu o beguncih in migrantih bo predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Poleg splošnih zavez Svetovnega humanitarnega vrha je Slovenija sprejela dodatne nacionalne zaveze skladno s prioritetami slovenske mednarodne humanitarne pomoči, vključno s krepitvijo financiranja in učinkovitosti pomoči. Na Vrhu o beguncih in migrantih lahko pričakujemo dogovor o naslavljanju begunskih vprašanj, dogovor o urejenih migracijah je bil prestavljen v 2018. Za spremljanje uresničevanja zavez Svetovnega humanitarnega vrha bo vzpostavljen poseben mehanizem. Glede ključnih izzivov pri naslavljanju humanitarnih potreb je Šekoranja poudarila, da je prioritete ob omejenih zmogljivostih težko določiti. Izpostavila je ozaveščanje, partnerstvo in učinkovitost; razvojna pomoč je namreč povezana z vsako družbeno celico.

Zoran Stančič je poudaril, da je Evropska unija največja donatorica humanitarne pomoči. Evropska unija je bila aktivno vključena v priprave na Svetovni humanitarni vrh, priprave so zajemale posvetovanja s številnimi deležniki. Kot odziv na begunsko krizo v Evropi je bil vzpostavljen program pomoči Turčiji s ciljem oskrbe beguncev. Poudarek stališč Evropske unije na Vrhu o beguncih in migrantih je na skupnem ukrepanju ter naslavljanju temeljnih vzrokov migracij v izvornih državah.

Špela Majcen Marušič je izpostavila, da je v Evropo je v preteklem letu vstopilo več kot milijon beguncev in migrantov, vendar je po svetu 64 milijonov razseljenih oseb po drugih kontinentih. Znotraj te številke je le 22,3 milijonov beguncev, pretežni delež predstavljajo notranje razseljene osebe, prosilci za mednarodno zaščito in osebe brez državljanstva. Pri naslavljanju begunske in migrantske problematike je izpostavila pomen mednarodnega sodelovanja in pravnih mehanizmov (vzpostavljenih varnih poti). Na Vrhu o beguncih in migrantih, ki bo potekal 19. septembra kot zasedanje na visoki ravni Generalne skupščine Organizacije združenih narodov v New Yorku (Združene države Amerike), se načrtuje vzpostavitev celovitega okvirja za odzivanje. Poleg oskrbe beguncev je pomembno tudi delo s skupnostmi, ki begunce sprejmejo, kjer prepoznava ključno vlogo nevladnih organizacij. Beguncem je potrebno pomagati, da uspejo v novem okolju, hkrati je potrebno krepiti razumevanje skupnosti. Pozabiti ne smemo niti na naslavljanje temeljnih vzrokov migracij.

Jasna Djordjević je opozorila, da je brez vzpostavitve trajnostnega miru vprašljivo uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja. Za učinkovitejše naslavljanje humanitarnih izzivov je prvenstveno potrebna politična volja.

Panelisti so se dotaknili tudi aktualne begunske in migrantske krize. Prof. dr. Maja Bučar je izpostavila spremenljiv diskurz med humanitarnimi problemi ter varnostnimi vprašanji. Enako meni Zoran Stančič, da je odgovornost za nestrpnost dela splošne javnosti do begunskih in migrantskih vprašanj na plečih politične elite, ki je vseskozi hkrati govorila o humanitarnem ter varnostnem izzivu. Strinjala sta se o ključni vlogi medijev, saj je ključen izziv naslavljanje strahov splošne množice, zato je potrebno predstavljati dobre prakse integracije migrantov v slovensko okolje. Stančič je dodal, da se moramo premakniti od gašenja požara k dolgoročnemu delu z deležniki na lokalni ravni. Špela Majcen Marušič se je strinjala, da je potrebno krepiti ozaveščanje po celotni državi. Jasna Djordjević je na primeru problematike delavcev migrantov v Sloveniji dodala, da se migrantske tematike ne dotikajo le prihoda migrantov iz tujih držav.

V razpravi so bila odprta vprašanja glede identifikacije temeljnih vzrokov migracij in politizacije humanitarne pomoči. Prof. dr. Maja Bučar meni, da svet odgovora glede redistribucije virov še ni sposoben dati. Kljub razvojni politiki, ki si prizadeva globalne neenakosti naslavljati od 2. svetovne vojne dalje, se neenakosti povečujejo; ker je svet globalna vas in informacije potujejo s svetlobno hitrostjo, beležimo rekordne stopnje mednarodnih migracij. Govorci so se strinjali, da so za spremembo diskurza primarno odgovorni odločevalci, zanemariti pa ne gre vloge medijev. Ozaveščanje bo tudi pripomoglo k uresničevanju zavez, sprejetih na mednarodni ravni, tudi v praksi, na nacionalni ravni. Humanitarne izzive lahko učinkovito naslavljamo le z aktivnimi partnerstvi, kar je eden od ciljev trajnostnega razvoja.

The post Od besed k dejanjem: uresničevanje sprejetih zavez za učinkovitejše in vključujoče odzivanje na humanitarne odzive first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Članki avtorjev in avtoric se osredinjajo na različne vidike koridorja in ga v analizah umeščajo v slovenski in širše, evropski prostor. Odgovoriti skušajo na vprašanja, kateri elementi so novi, zakaj pomeni izjemo ali celo unicum v upravljanju meja. Hkrati pa poudarjajo vidike, zaradi katerih se vzpostavitev koridorja zdi zgolj nadaljevanje ali nadgradnja evropskega režima upravljanja migracij, dogajanje v zadnjem letu pa le izostritev njegove brutalnosti in farsičnosti. Avtorji in avtorice opisujejo balkansko pot in pomen koridorja prek sekuritizacije meja in vpliva vojaškega industrijskega kompleksa na migracijsko politiko, obenem pa tudi prek odnosa med nadzorom in humanitarizmom. Dogodke preteklega leta pogosto obravnavajo v kontekstu reprodukcije globalnih razmerij neenakosti v času postkolonializma, kjer produkcija Drugega soustvarja privid grožnje, ki laže legitimira selektivno prepustnost migrantov, obenem pa opravičuje arbitrarno delitev na »prave« in »neprave« begunce, ter ilegalizacijo zadnjih, ki ustvarja razred brezpravnih in izkoriščanih delavcev v državah EU. Prispevki se dotaknejo tudi odziva in vloge širše javnosti v »begunski krizi« ter vloge nacionalističnih in rasističnih diskurzov pri upravljanju migracij, a tudi revščine v obdobju varčevalnih ukrepov in čedalje širše obubožanosti. Sočasno se besedila lotevajo specifičnih vprašanj, denimo pravne opredelitve koridorja; vloge začasnih/tranzitnih centrov pri upravljanju migracij; ovir različnih skupin migrantov/beguncev pri udejanjanju pravice do bivanja na ozemlju Evropske unije ter pomanjkanja vizije o tem, kako naj bi potekalo (dvosmerno) vključevanje.

The post Balkanska migracijska pot: od upora na mejah do striptiza humanizma first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

UNHCR je sporočil, da so prebežniki premeščeni na mesta, kjer vladajo nezadovoljivi standardi. Nameščeni so v zapuščenih skladiščih in tovarnah, nimajo dovolj hrane, vode, so brez stranišč, tušev in elektrike. Izrazili so zaskrbljenost, da  je med premestitvijo prišlo do razdruževanja družin.

Kot smo poročali, so grške oblasti izpraznile begunsko taborišče v Idomeniju. V tridnevni operaciji so sodelovali številni grški policisti, z avtobusi pa naj bi premestili okoli 5.000 ljudi.

Taborišče Idomeni je septembra lani na vrhuncu begunskega vala uredil UNHCR kot pomoč ljudem, ki so se prek balkanske poti napotili proti severu Evrope. Razmere v taborišču so se poslabšale, ko so se države vzdolž balkanske poti odločile, da bodo beguncem omejile vstop v države.

Foto: Reuters

The post Begunci znova v neustreznih razmerah first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Od začetka leta 2015 je zatočišče v Parizu poiskalo 8000 prebežnikov, pri tem pa jim pomagajo tamkajšnja društva in oblasti.

Zgradili bodo sprejemni center in zatočišče za begunce, s čimer bodo nadomestili začasna taborišča, ki jih redno zapirajo zaradi zdravstvenih razlogov. V pariški center, ki naj bil na severu mesta, naj bi nastanili nekaj sto brezdomnih beguncev. Zgrajen naj bi bil v dveh mesecih, izpolnjeval pa naj bi vse zahteve Združenih narodov.

Načrti za drug uradni begunski center v premožnem 16. okrožju, kamor naj bi poleti nastanili 200 prebežnikov brez sredstev, so medtem povzročili močan odpor Parižanov, peticijo zoper center pa je podpisalo več kot 50.000 ljudi.

Foto: Reuters

The post V Parizu bodo odprli begunski center first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Vrh je naslovil osrednje izzive s področja mednarodne humanitarne pomoči, s poudarkom na pomenu spoštovanja humanitarnih norm, iskanju rešitev za konflikte po svetu, naslavljanju potreb vseh prizadetih v krizah, zmanjševanju humanitarnih potreb in prizadevanju  za učinkovitejše humanitarno financiranje. Pri tem so bile oblikovane osnovne zaveze s predlogom iskanja rešitev na petih področjih delovanja, ki jih je v svojem poročilu pred vrhom opredelil generalni sekretar OZN Ban Ki-Moon. Slovenija se je na Vrhu pridružila vsem osnovnim zavezam in hkrati najavila dodatne nacionalne zaveze na področju spoštovanja mednarodnih humanitarnih norm, vloge žensk in deklic ter učinkovitejše humanitarne pomoči.

Slovenija se je pred vrhom pridružila tudi številnim mednarodnim pobudam. Skupaj s preostalimi državami članicami Evropske unije se je pridružila politični izjavi s poudarkom na naslovitvi največjih humanitarnih izzivov, ki so jo pripravile Združene države Amerike in izjavi o spoštovanju mednarodnega humanitarnega prava. Slovenija je prav tako podprla pobudo Čila in Avstrije o oblikovanju skupinske zaveze na temo nadaljnje promocije prepovedi uporabe, kopičenja zalog, proizvodnje in prenosa protipehotnih min.

Kot smo poročali, se je platforma SLOGA aktivno vključila v priprave na svetovni humanitarni vrh. Sodelovala je na več posvetih, srečanjih, tudi mednarodnem srečanju strokovnjakov v Varšavi in pripravljala  stališča in pobude za Ministrstvo za zunanje zadeve, ki Vrh podrobneje pokriva.

Več o Vrhu na uradni spletni strani.

The post Končal se je prvi Svetovni humanitarni vrh first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Sklad je usmerjen v zagotavljanje kakovostnega izobraževanja 1) za več kot 13,6 milijonov otrok in mladih, ki živijo v kriznih razmerah kot so vojni konflikti, naravne nesreče in zdravstvene katastrofe, v naslednjih petih letih, in 2) za 75 milijonov otrok in mladih, ki nujno potrebujejo izobraževanje, do leta 2030.

Izobraževalne sisteme po vsem svetu rušijo nasilni vojaški konflikti, naravne nesreče in zdravstvene katastrofe, ki otroke oropajo spretnosti za grajenje varnih in močnih skupnosti in gospodarstev v odrasli dobi. Eden od štirih šoloobveznih otrok po svetu – skoraj pol milijarde otrok – živi v državah, ki so jih prizadele krize. Od tega jih okoli 75 milijonov bodisi zamuja dragocena leta izobraževanja, bodisi so deležni storitev izobraževanja slabe kakovosti, ali pa obstaja verjetnost, da bodo morali izobraževanje opustiti.

V povprečju sta le 2 odstotka humanitarne pomoči namenjena za podporo izobraževanju. Poleg tega izobraževalni sistemi, ki naj bi uspevali na kriznih območjih, ne morejo temeljiti na kratkoročnih in težko predvidljivih pozivih. Sklad Izobraževanje ne more čakati si v petih letih prizadeva zbrati 3,85 milijarde dolarjev in premostiti vrzel, ki obstaja med humanitarno pomočjo med krizo in dolgoročnim razvojem po krizi, prek načrtovanega financiranja.

Doslej so v sklad finančno prispevale humanitarna organizacija Dubai Cares, Evropska Unija, Nizozemska, Norveška, Služba za mednarodni razvoj Velike Britanije in vlada ZDA.

The post Na vrhu v Istanbulu ustanovili sklad za izobraževanje v kriznih žariščih first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

V brošuri  so na kratko predstavljeni vzroki za beg,  pomanjkanje solidarnosti in deljenja odgovornosti ter potreba po varnih in zakonitih poteh do mednarodne zaščite.

Na koncu je peticija slovenski vladi k prevzemu pravičnega deleža odgovornosti za skrb za begunce.

Brošuro si lahko tukaj prenesete brezplačno.

The post Brošura o begunski tematiki first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Kako se lahko kot skupnost povežemo in solidarno odzovemo na prihod migrantov? Kaj lahko posamezniki naredimo, da se kot družba vzpnemo onkraj strahov in migrante spoštljivo sprejmemo medse?

Skozi Slovenijo je v preteklih mesecih potovalo veliko število beguncev. Poleg velikega števila ljudi, ki se je na prihod beguncev odzvalo z velikansko mero solidarnosti in pripravljenostjo pomagati, smo v naši družbi lahko opazili tudi velik porast sovražnega govora in nestrpnosti. Verjamemo, da se razlog skriva v pomanjkanju objektivnih informacij in strahu, ki ga s šokantnimi novicami pogosto širijo nekateri mediji in posamezniki na različnih spletnih portalih ter forumih. Verjamemo pa tudi, da je najbolj smiseln odgovor na tovrstno dogajanje intenzivno ozaveščanje in informiranje javnosti, širjenje objektivnih informacij ter pozitivnih zgodb, senzibiliziranje ljudi o potrebah migrantov in prepoznavanje njihovih potencialov ter talentov.

Namen usposabljanja je z informacijami in veščinami opremiti 20 posameznikov, ki so pripravljeni in imajo možnost v svojem lokalnem okolju organizirati dogodke in delavnice na temo integracije migrantov ter pripomoči k širjenju spoštljivega in odprtega odnosa do beguncev.

Prijavnico izpolnite na spletnem naslovu https://www.1ka.si/a/97023, najkasneje do srede, 1. junija 2016 do 12.00. Za več informacij pokličite na 041 749 468 ali pišite na albin.keuc@sloga-platform.org.

Usposabljanje organiziramo v sodelovanju platforme SLOGA in Slovenske filantropije in s finančno podporo veleposlaništva Združenih držav Amerike krepitvi NVO za delo z migranti in krepitev podpornega okolja za sprejem beguncev.

Vabilo in urnik

The post Usposabljanje AKADEMIJA ZA INTEGRACIJO MIGRANTOV first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Prebežnike bodo nastanili v novo begunsko taborišče, ki je v bližini drugega največjega grškega mesta Solun. Policija je zagotovila, da pri preseljevanju ne bodo uporabili sile, v operaciji pa sodeluje 700 policistov.

Ljudi, večinoma z vojnih območij v Siriji, Iraku in Afganistanu, so proti njihovi volji vkrcavali na avtobuse in jih večkrat pozvali, naj se odpravijo v bolje organizirane begunske centre. Evropska komisija odločitev Grčije za preselitev podpira.

Spomnimo, v zanemarjeno begunsko taborišče Idomeni, kjer so neustrezne razmere za bivanje, se je zateklo na tisoče ljudi, ki so obtičali na meji z Makedonijo, potem ko se je zaprla balkanska pot sredi februarja.  Človekoljubne organizacije pa komajda zmorejo prehraniti in drugače oskrbeti begunce,  v zadnjih tednih pa je večkrat izbruhnilo tudi nasilje. Razrasel se je tudi organizirani kriminal, posledica katerega naj bi bili prostitucija in preprodaja mamil.

Lani je iz Turčije v Grčijo nezakonito vstopilo več kot milijon ljudi.

Foto: Reuters

The post Grčija prazni begunsko taborišče Idomeni first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Svetovni humanitarni vrh, ki poteka na pobudo generalnega sekretarja Organizacije združenih narodov (OZN) Ban Ki-Moona in je letos sklican prvič, združuje predstavnike donatorjev in prejemnikov humanitarne pomoči na ravni predsednikov držav in vlad, mednarodnih organizacij, nevladnih organizacij, podjetij in strokovne javnosti, ki bodo skupaj naslovili osrednje izzive na področju humanitarne pomoči. Na vrhu bo tekla razprava med državami donatoricami in agencijami ZN glede težav pri financiranju humanitarnih naporov. Cilj je, da bi pridobili zanesljivejše finančne vire za humanitarno pomoč ter za njeno učinkovitejšo dostavo.

 Na svetovnem humanitarnem vrhu bodo poskušali določiti konkretne ukrepe in obveze, s katerimi bi državam in skupnostim omogočili boljšo pripravo in odziv na raznorazne krize ter ki bi prizadete ljudi postavili v središče humanitarnih naporov in tako zmanjšali njihovo trpljenje.

Vrha se bo udeležilo več deset državnih voditeljev, med njimi bo slovenski premier Miro Cerar. Nastopil bo na plenarnem zasedanju, na zasedanju segmenta voditeljev in na okrogli mizi na visoki ravni na temo spoštovanja humanitarnih norm, ki varujejo človečnost. Pri tem se bo v okviru Vrha Slovenija pridružila splošnim zavezam na temo naslavljanja osrednjih humanitarnih izzivov ter najavila nacionalne zaveze na področju spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava, vloge žensk in deklic ter učinkovitejše humanitarne pomoči.

Države, mednarodne in humanitarne organizacije se trenutno spopadajo z največjo begunsko krizo od konca druge svetovne vojne, saj je na begu več kot 60 milijonov ljudi. Po svetu okoli 125 milijonov ljudi potrebuje pomoč, letos pa bo po ocenah Združenih narodov za humanitarno podporo potrebnih dobrih 20 milijard dolarjev, kar je petkrat več kot pred desetletjem. Finančna vrzel za financiranje humanitarne pomoči za letošnje leto za zdaj znaša kar 15 milijard dolarjev.

Kot smo poročali, se je SLOGA aktivno vključila v priprave na svetovni humanitarni vrh. Sodelovala je na več posvetih, srečanjih, tudi mednarodnem srečanju strokovnjakov v Varšavi in pripravljala  stališča in pobude za Ministrstvo za zunanje zadeve, ki Vrh podrobneje pokriva.

Na podlagi priprav na Svetovni humanitarni vrh je bilo 9. februarja 2016 predstavljeno poročilo generalnega sekretarja OZN z naslovom »Eno človeštvo: deljena odgovornost« (ang. »One humanity: Shared Responsibility«), ki opredeljuje pet področij delovanja oz. skupnih odgovornosti, preko katerih bi mednarodna skupnost zagotovila učinkovitejše naslavljanja humanitarnih kriz: Okrepitev politične volje na globalni ravni, da se prepreči in konča konflikte; Krepitev naporov za spoštovanje humanitarnih načel, da  se obvaruje človečnost; Ne spreglejmo nikogar – zagotavljanje humanitarne pomoči vsem, ki jo potrebujejo; Spreminjajmo življenja ljudi – od zagotavljanja pomoči do odprave potreb po pomoči; Vlagajmo v človečnost.

Več o Vrhu na uradni spletni strani.

The post Na svetovnem humanitarnem vrhu o novih strategijah za spopadanje s krizami first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.