Za platformo SLOGA je bil festival dobra priložnost podrobneje predstaviti dejavnosti platforme in njenih članic na področjih razvojnega sodelovanja, globalnega učenja in humanitarne pomoči. Mimoidoči so se z veseljem odzvali na naše vabilo, da se pridružijo peticiji na temo podnebnih sprememb, prelistajo SLOGOPIS namenjen humanitarnim dejavnostim civilnodružbenih organizacij in Republike Slovenije, se pogovorijo o možnostih njihovega vključevanja ter koliko Slovenija sploh nameni za ta pomembna področja globalne solidarnosti.

Sogovornike je še zanimalo, kakšna je uspešnost in učinkovitost porabe teh sredstev ter kje vse smo s svojimi projekti in programi prisotni.

Pripravil AK.

The post SLOGA na 11. festivalu NVO v Novi Gorici first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Radovednost, zvedavost in kritično sprejemanje informacij je za zasedbo platforme SLOGA pomenilo veliko priložnost dati jasno sporočilo o pomenu solidarnosti med ljudmi. Še posebej so jih zanimale teme, povezane s podnebnimi spremembami in humanitarno pomočjo.

Na festivalu sta se predstavili tudi članici platforme SLOGA – Misijonsko središče Slovenije in Forum za enakopraven razvoj.

Pripravil AK.

The post Festival mladih v Stični 2022 first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

6 stebrov priporočil DAC za preventivo in odziv

1. Politike, standardni profesionalnega dela, organizacijske spremembe in vodenje, vključno skozi kodekse obnašanja in etične standarde, ki zagotavljajo eksplicitne standarde in regulacijo in zagotavljanje komunikacije z zaposlenimi in upravljalcem_kam v razvojnih agencijah, ter v partnerskih partnerskih državah.
2. Odziv, ki se osredotoča na preživele/žrtve in podporni mehanizmi, kjer so njihove izkušnje, pravice, potrebe in želje v ospredju sistemov poročanja, preiskav in odziva. Donatorji in partnerji, ki implementirajo programe, morajo stremeti k pravočasnemu odzivu, podpori in zaščiti preživelih in žrtev.
3. Organizacijsko poročanje, odzivni sistem in procedure, vključno z internimi procedurami za pritožbe in preiskave, anonimimi mehanizmi za prijave, zaščito za žvižgače_ke in tiste, ki jih je prizadela zloraba. Kadrovske prakse morajo preprečiti najemanje storilcev zlorab.
4. Usposabljanja, ozaveščanje in komunikacije skozi aktivnosti in izobraževanlne programe zagotoviti, da se prejemniki_ce pomoči zavedajo svojih pravic, postopkov prijave in dostopnih podpornih storitev. Ob tem je treba upoštevati lokalno prebivalstvo, zato da se resnično zadovolji njihovim potrebam.
5. Mednarodna koordinacija – zagotoviti tesnejše sodelovanje med članicami DAC, implementirajočimi parnterji in mednarodno in nacionalno stroko in OZN, posebej IASC; in CEB. Posebna pozornost mora biti posvečena temu, da se uskladijo standardi podpore preživelim in žrtvam, upravljanju preiskav in poročanju implementirajočih partnerjev.
6. Monitoring, evalvacija, deljenje znanja in poročanje s procedurami za poročanje in odziv, ki zagotavljajo jasne smernice za zaposlene o tem, kdaj in komu poročati in kakšen je odziv, ki na zaupen in občutljiv način postavlja žrtve in preživele na prvo mesto.

Priporočila lahko v celoti najdete tukaj.

Vir: OECD DAC

The post Priporočila DAC za odpravo spolnih zlorab, izkoriščanja in nadlegovanja v razvojnem sodelovanju in humanitarnem delu first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Sklad nastaja po zavezah Združenih narodov in dela dr. Denisa Mukwege in Nadie Murad, kot tudi glasov preživelih spolnega nasilja v konfliktnih situacijah po celem svetu. Sklad je inovativno sodelovanje med številnimi partnerji, ki zagotavljajo podporo žrtvam spolnega nasilja v konfliktnih situacijah z dostopom do reparacije in drugih oblik odškodnine, ter pomoč pri popolni reintegraciji v njihove skupnosti. V pomoč bo tudi pri zagotavljanju tehničnih nasvetov, vzpostavljanju dobrih praks in zagovorništvu za reparacije za preživele. Dr. Denis Mukwege in Nadia Murad sta vodila iniciativo v tesnem sodelovanju z drugimi javnimi, zasebnimi in civilnodružbenimi deležniki.

Nadia Murad je povedala: “Sprejeti odgovornost in prepoznati zločine je izrednega pomena za preživele. To lahko bistveno izboljša proces okrevanja.”

Dr. Denis Mukwege je dodal: “Vzpostavitvi Sklada za žrtve spolnega nasilja v konfliktnih situacijah se ne da pripisati prevelikega pomena. Za tako inciativo je bilo vloženih mnogo let zagovorniškega dela. Videti, kako se končno uresničuje, je velik korak za človeštvo.”

Uradno naj bi Združeni narodi Sklad predstavili 30. oktobra 2019 v New Yorku. Države, kot sta Francija in Nemčija sta tudi najavili podporo Skladu. Na Vrhu G7 avgusta v Biarritzu je EU najavila, da bo v Sklad prispevala 1 milijon evrov.

Vir: Evropska komisija

The post Evropska unija bo z 2 milijonoma evrov podprla sklad za žrtve spolnega nasilja v konfliktnih situacijah first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

“Trajal bo do leta 2020, ministrstvo je v okviru mednarodne razvojne pomoči zagotovilo 200.000 evrov, materialni prispevek podjetja Damahaus Prestige bo 17.000 evrov, Slovenska karitas pa bo prispevala 21.400 evrov, zbranih v akciji Za srce Afrike.

»Vključenih je več kot 600 ljudi, in to pri več dejavnostih: nekaterim smo razdelili male živali, kot so koze in prašički, ki jih imajo za to, da prodajo mladičke, poleg tega njihove iztrebke uporabljajo za organsko gnojilo, saj veliko prsti ni rodovitne,« je opisal Jean Damascene Kwizera in poudaril, da gre za eno najbolj revnih območij v državi, kjer več kot 60 odstotkov prebivalstva živi z manj kot evrom na dan.”

Članek v celoti lahko preberete tukaj.

Več o humanitarni akciji Za srce Afrike in kako sodelovati najdete tukaj.

Vir: Delo

The post Prenos znanja kot razvojna pomoč first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Vlada Republike Slovenije je CEP ustanovila leta 2006 in od ustanovitve je Center uradni izvajalec mednarodnega razvojnega sodelovanja. Svoje aktivnosti v okviru MRS CEP usmerja predvsem na države Zahodnega Balkana, kjer je s prenosom slovenskih dobrih praks in znanja za krepitev stabilnosti in varnosti v regiji ter kot podpora državam pri njihovem približevanju evro-atlantskim integracijam center izvedel že preko 200 različnih usposabljanj. V zadnjih letih CEP krepi tudi svoje think-tank aktivnosti, saj se želi uveljaviti kot eden izmed slovenskih ‘možganskih trustov’.

Več informacij o projektih CEP, ki bodo s pomočjo sredstev mednarodnega razvojnega sodelovanja izvedeni v naslednjih dveh letih, je na voljo tukaj.

Vir: MZZ

The post Slovenija s 542.000 evri podprla osem razvojnih projektov CEP za države Zahodnega Balkana first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Privlačna zgodba o odnosu med bogatimi državami in državami v razvoju je vsem jasna: bogate velikodušno namenjajo na milijarde dolarjev pomoči partnerskim državam z namenom, da bi izkoreninile revščino in se razvijale. Že res, da je Zahod v času kolonializma izčrpaval partnerske države, a vse to je stvar preteklosti. Pa je res? To zgodbo so nam tolikokrat povedali, da slepo verjamemo vanjo. Resnica je veliko bolj zapletena.

Raziskave, izvedene do sedaj, so večinoma upoštevale pomoč, tuje naložbe in trgovinske tokove, ne pa tudi odpis dolgov, nakazila delavcem, nezabeleženih finančnih tokov. Če vzamemo vse to v ozir, dobimo povsem drugo plat zgodbe – partnerske države pomagajo bogatim.

Raziskava, ki sta jo izvedla Global Financial Integrity (GFI) in Center za aplikativno raziskovanje Norwegian School of Economics, je pokazala, da partnerske države za vsak prejet dolar izgubijo kar 24 dolarjev. Poročilo GFI ugotavlja, da so vedno večji neto odlivi povzročili upad stopnje gospodarske rasti v partnerskih državah in so neposredno odgovorni za padec življenjskega standarda. Z drugimi besedami, nekateri od držav, ki tako radi izpostavljajo svoje pomoč v tujini, so tiste, ki omogočajo množično krajo iz partnerskih držav.

The post Revne države financirajo bogate države, kažejo raziskave first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Konec maja je v Istanbulu potekal prvi Svetovni humanitarni vrh kot odziv na naraščajoče humanitarne izzive, ki je združil relevantne deležnike z različnih sfer na področju humanitarne pomoči iz več kot 170 držav. 19. septembra bo kot zasedanje na visoki ravni v sklopu Generalne skupščine Organizacije združenih narodov potekal Vrh o obsežnih gibanjih beguncev in migrantov s ciljem sodelovanja držav pri upravljanju migracij ter zagotavljanja bolj humanega in usklajenega pristopa. O teh procesih so na okrogli mizi, ki jo je moderiral direktor platforme SLOGA Albin Keuc, po uvodnem video nagovoru Martina Nesirkyja, direktorja Informacijske službe Združenih narodov na Dunaju, razpravljali prof. dr. Maja Bučar s Fakultete za družbene vede, Dubravka Šekoranja, vodja Sektorja za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč na Ministrstvu za zunanje zadeve, Zoran Stančič, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, Špela Majcen Marušič, predstavnica za odnose z javnostmi na Uradu Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) Slovenija, in Jasna Djordjević, članica Strokovnega sveta za mednarodno razvojno sodelovanje pri Ministrstvu za zunanje zadeve.

Martin Nesirky je v video nagovoru opozoril, da je po svetu 130 milijonov ljudi odvisnih od humanitarne pomoči. Rdeča nit tako Agende za človeštvo in Agende 2030 za trajnostni razvoj je, da ne smemo nikogar pustiti zadaj. Trajnostni razvoj zahteva trajnostni mir. Generalni sekretar Organizacije združenih narodov Ban Ki-moon se je v septembru udeležil vrha G20 na Kitajskem, na katerem je predstavil dolgoročno vizijo trajnostnega razvoja, posebej v luči stabilne, vključujoče, trajnostne gospodarske rasti in uresničevanja Pariškega dogovora. Na Vrhu o beguncih in migrantih bodo svetovni voditelji prvič na srečanju na visoki ravni razpravljali o migracijah, kar je rezultat nepričakovanih stopenj mednarodne mobilnosti. Naslavljanje humanitarnih potreb je skupna, vendar deljena odgovornost. Cilj Vrha o beguncih in migrantih je priprava načrta oz. okvirja za naslavljanje potreb migrantov ter beguncev.

Prof. dr. Maja Bučar je opozorila na ogromen razkorak med sprejetimi zavezami in njihovim dejanskim uresničevanjem. Septembra lani so se svetovni voditelji soglasno zavezali k ciljem trajnostnega razvoja, ki določajo zagotavljanje varnih, urejenih in rednih migracij vseh migrantov ter polno spoštovanje njihovih človekovih pravic. Nedolgo po tem se je t. i. balkanska pot beguncev in migrantov obrnila čez Slovenijo ter glede uresničevanja tega cilja smo lahko zelo skeptični. Glede razkoraka med sprejetimi zavezami in njihovim izvajanjem je opozorila, da vzrok leži tudi v nepoznavanju zavez; zato je potrebno krepiti ozaveščanje, kako se od podpisanih zavez premakniti k njihovemu uresničevanju.

Dubravka Šekoranja je povedala, da organizacija prvega Svetovnega humanitarnega vrha predstavlja uspeh mednarodne skupnosti. Vrh je bil sklican kot odziv na naraščajoč prepad med potrebami in sredstvi, ki so na voljo. Slovenija se je v priprave na Svetovni humanitarni vrh zgodaj vključila in je bila med bolj aktivnimi državami članicami Organizacije združenih narodov. V procesu posvetovanj pred Vrhom je aktivno sodelovala z nevladnimi organizacijami in organizirala srečanje po Vrhu, kar predstavlja primer dobre prakse sodelovanja med zunanjim ministrstvom ter nevladnimi organizacijami pri sooblikovanju politik. Slovensko delegacijo je na Svetovnem humanitarnem vrhu vodil predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Miro Cerar, vodja delegacije na Vrhu o beguncih in migrantih bo predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Poleg splošnih zavez Svetovnega humanitarnega vrha je Slovenija sprejela dodatne nacionalne zaveze skladno s prioritetami slovenske mednarodne humanitarne pomoči, vključno s krepitvijo financiranja in učinkovitosti pomoči. Na Vrhu o beguncih in migrantih lahko pričakujemo dogovor o naslavljanju begunskih vprašanj, dogovor o urejenih migracijah je bil prestavljen v 2018. Za spremljanje uresničevanja zavez Svetovnega humanitarnega vrha bo vzpostavljen poseben mehanizem. Glede ključnih izzivov pri naslavljanju humanitarnih potreb je Šekoranja poudarila, da je prioritete ob omejenih zmogljivostih težko določiti. Izpostavila je ozaveščanje, partnerstvo in učinkovitost; razvojna pomoč je namreč povezana z vsako družbeno celico.

Zoran Stančič je poudaril, da je Evropska unija največja donatorica humanitarne pomoči. Evropska unija je bila aktivno vključena v priprave na Svetovni humanitarni vrh, priprave so zajemale posvetovanja s številnimi deležniki. Kot odziv na begunsko krizo v Evropi je bil vzpostavljen program pomoči Turčiji s ciljem oskrbe beguncev. Poudarek stališč Evropske unije na Vrhu o beguncih in migrantih je na skupnem ukrepanju ter naslavljanju temeljnih vzrokov migracij v izvornih državah.

Špela Majcen Marušič je izpostavila, da je v Evropo je v preteklem letu vstopilo več kot milijon beguncev in migrantov, vendar je po svetu 64 milijonov razseljenih oseb po drugih kontinentih. Znotraj te številke je le 22,3 milijonov beguncev, pretežni delež predstavljajo notranje razseljene osebe, prosilci za mednarodno zaščito in osebe brez državljanstva. Pri naslavljanju begunske in migrantske problematike je izpostavila pomen mednarodnega sodelovanja in pravnih mehanizmov (vzpostavljenih varnih poti). Na Vrhu o beguncih in migrantih, ki bo potekal 19. septembra kot zasedanje na visoki ravni Generalne skupščine Organizacije združenih narodov v New Yorku (Združene države Amerike), se načrtuje vzpostavitev celovitega okvirja za odzivanje. Poleg oskrbe beguncev je pomembno tudi delo s skupnostmi, ki begunce sprejmejo, kjer prepoznava ključno vlogo nevladnih organizacij. Beguncem je potrebno pomagati, da uspejo v novem okolju, hkrati je potrebno krepiti razumevanje skupnosti. Pozabiti ne smemo niti na naslavljanje temeljnih vzrokov migracij.

Jasna Djordjević je opozorila, da je brez vzpostavitve trajnostnega miru vprašljivo uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja. Za učinkovitejše naslavljanje humanitarnih izzivov je prvenstveno potrebna politična volja.

Panelisti so se dotaknili tudi aktualne begunske in migrantske krize. Prof. dr. Maja Bučar je izpostavila spremenljiv diskurz med humanitarnimi problemi ter varnostnimi vprašanji. Enako meni Zoran Stančič, da je odgovornost za nestrpnost dela splošne javnosti do begunskih in migrantskih vprašanj na plečih politične elite, ki je vseskozi hkrati govorila o humanitarnem ter varnostnem izzivu. Strinjala sta se o ključni vlogi medijev, saj je ključen izziv naslavljanje strahov splošne množice, zato je potrebno predstavljati dobre prakse integracije migrantov v slovensko okolje. Stančič je dodal, da se moramo premakniti od gašenja požara k dolgoročnemu delu z deležniki na lokalni ravni. Špela Majcen Marušič se je strinjala, da je potrebno krepiti ozaveščanje po celotni državi. Jasna Djordjević je na primeru problematike delavcev migrantov v Sloveniji dodala, da se migrantske tematike ne dotikajo le prihoda migrantov iz tujih držav.

V razpravi so bila odprta vprašanja glede identifikacije temeljnih vzrokov migracij in politizacije humanitarne pomoči. Prof. dr. Maja Bučar meni, da svet odgovora glede redistribucije virov še ni sposoben dati. Kljub razvojni politiki, ki si prizadeva globalne neenakosti naslavljati od 2. svetovne vojne dalje, se neenakosti povečujejo; ker je svet globalna vas in informacije potujejo s svetlobno hitrostjo, beležimo rekordne stopnje mednarodnih migracij. Govorci so se strinjali, da so za spremembo diskurza primarno odgovorni odločevalci, zanemariti pa ne gre vloge medijev. Ozaveščanje bo tudi pripomoglo k uresničevanju zavez, sprejetih na mednarodni ravni, tudi v praksi, na nacionalni ravni. Humanitarne izzive lahko učinkovito naslavljamo le z aktivnimi partnerstvi, kar je eden od ciljev trajnostnega razvoja.

The post Od besed k dejanjem: uresničevanje sprejetih zavez za učinkovitejše in vključujoče odzivanje na humanitarne odzive first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.