Veliki dogovor (Grand Bargain) je nastal v pripravah mednarodne skupnosti na Svetovni humanitarni vrh maja letos na podlagi poročila Visokega panela za humanitarno financiranje. Vključuje zaveze, ki se navezujejo na deset področij delovanja, pri čemer prispevajo h krepitvi transparentnosti in lokalnega odziva,  medsebojne koordinacije na terenu in zmanjšanju transakcijskih stroškov, uporabi skupnih ocen stanja ter vključevanju uporabnikov humanitarne pomoči v načrtovanje in izvajanje. Prav tako so države donatorice in mednarodne organizacije pozvane, da humanitarno pomoč načrtujejo s pomočjo večletnih programov, krepijo vez med humanitarno pomočjo in razvojnim sodelovanjem ter poenostavijo poročanje.

Slovenija je s pridružitvijo Velikemu dogovoru dodatno okrepila svoja prizadevanja in zaveze na področju preventivnega delovanja, preprečevanja humanitarnih kriz in povečevanja odpornosti nanje, krepitve vloge žensk ter učinkovitejšega naslavljanja kriz, ki jih je podala na Svetovnem humanitarnem vrhu maja 2016 v Istanbulu.

The post Slovenija okrepila prizadevanja za učinkovitejšo humanitarno pomoč first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Konec maja je v Istanbulu potekal prvi Svetovni humanitarni vrh kot odziv na naraščajoče humanitarne izzive, ki je združil relevantne deležnike z različnih sfer na področju humanitarne pomoči iz več kot 170 držav. 19. septembra bo kot zasedanje na visoki ravni v sklopu Generalne skupščine Organizacije združenih narodov potekal Vrh o obsežnih gibanjih beguncev in migrantov s ciljem sodelovanja držav pri upravljanju migracij ter zagotavljanja bolj humanega in usklajenega pristopa. O teh procesih so na okrogli mizi, ki jo je moderiral direktor platforme SLOGA Albin Keuc, po uvodnem video nagovoru Martina Nesirkyja, direktorja Informacijske službe Združenih narodov na Dunaju, razpravljali prof. dr. Maja Bučar s Fakultete za družbene vede, Dubravka Šekoranja, vodja Sektorja za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč na Ministrstvu za zunanje zadeve, Zoran Stančič, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, Špela Majcen Marušič, predstavnica za odnose z javnostmi na Uradu Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) Slovenija, in Jasna Djordjević, članica Strokovnega sveta za mednarodno razvojno sodelovanje pri Ministrstvu za zunanje zadeve.

Martin Nesirky je v video nagovoru opozoril, da je po svetu 130 milijonov ljudi odvisnih od humanitarne pomoči. Rdeča nit tako Agende za človeštvo in Agende 2030 za trajnostni razvoj je, da ne smemo nikogar pustiti zadaj. Trajnostni razvoj zahteva trajnostni mir. Generalni sekretar Organizacije združenih narodov Ban Ki-moon se je v septembru udeležil vrha G20 na Kitajskem, na katerem je predstavil dolgoročno vizijo trajnostnega razvoja, posebej v luči stabilne, vključujoče, trajnostne gospodarske rasti in uresničevanja Pariškega dogovora. Na Vrhu o beguncih in migrantih bodo svetovni voditelji prvič na srečanju na visoki ravni razpravljali o migracijah, kar je rezultat nepričakovanih stopenj mednarodne mobilnosti. Naslavljanje humanitarnih potreb je skupna, vendar deljena odgovornost. Cilj Vrha o beguncih in migrantih je priprava načrta oz. okvirja za naslavljanje potreb migrantov ter beguncev.

Prof. dr. Maja Bučar je opozorila na ogromen razkorak med sprejetimi zavezami in njihovim dejanskim uresničevanjem. Septembra lani so se svetovni voditelji soglasno zavezali k ciljem trajnostnega razvoja, ki določajo zagotavljanje varnih, urejenih in rednih migracij vseh migrantov ter polno spoštovanje njihovih človekovih pravic. Nedolgo po tem se je t. i. balkanska pot beguncev in migrantov obrnila čez Slovenijo ter glede uresničevanja tega cilja smo lahko zelo skeptični. Glede razkoraka med sprejetimi zavezami in njihovim izvajanjem je opozorila, da vzrok leži tudi v nepoznavanju zavez; zato je potrebno krepiti ozaveščanje, kako se od podpisanih zavez premakniti k njihovemu uresničevanju.

Dubravka Šekoranja je povedala, da organizacija prvega Svetovnega humanitarnega vrha predstavlja uspeh mednarodne skupnosti. Vrh je bil sklican kot odziv na naraščajoč prepad med potrebami in sredstvi, ki so na voljo. Slovenija se je v priprave na Svetovni humanitarni vrh zgodaj vključila in je bila med bolj aktivnimi državami članicami Organizacije združenih narodov. V procesu posvetovanj pred Vrhom je aktivno sodelovala z nevladnimi organizacijami in organizirala srečanje po Vrhu, kar predstavlja primer dobre prakse sodelovanja med zunanjim ministrstvom ter nevladnimi organizacijami pri sooblikovanju politik. Slovensko delegacijo je na Svetovnem humanitarnem vrhu vodil predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Miro Cerar, vodja delegacije na Vrhu o beguncih in migrantih bo predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Poleg splošnih zavez Svetovnega humanitarnega vrha je Slovenija sprejela dodatne nacionalne zaveze skladno s prioritetami slovenske mednarodne humanitarne pomoči, vključno s krepitvijo financiranja in učinkovitosti pomoči. Na Vrhu o beguncih in migrantih lahko pričakujemo dogovor o naslavljanju begunskih vprašanj, dogovor o urejenih migracijah je bil prestavljen v 2018. Za spremljanje uresničevanja zavez Svetovnega humanitarnega vrha bo vzpostavljen poseben mehanizem. Glede ključnih izzivov pri naslavljanju humanitarnih potreb je Šekoranja poudarila, da je prioritete ob omejenih zmogljivostih težko določiti. Izpostavila je ozaveščanje, partnerstvo in učinkovitost; razvojna pomoč je namreč povezana z vsako družbeno celico.

Zoran Stančič je poudaril, da je Evropska unija največja donatorica humanitarne pomoči. Evropska unija je bila aktivno vključena v priprave na Svetovni humanitarni vrh, priprave so zajemale posvetovanja s številnimi deležniki. Kot odziv na begunsko krizo v Evropi je bil vzpostavljen program pomoči Turčiji s ciljem oskrbe beguncev. Poudarek stališč Evropske unije na Vrhu o beguncih in migrantih je na skupnem ukrepanju ter naslavljanju temeljnih vzrokov migracij v izvornih državah.

Špela Majcen Marušič je izpostavila, da je v Evropo je v preteklem letu vstopilo več kot milijon beguncev in migrantov, vendar je po svetu 64 milijonov razseljenih oseb po drugih kontinentih. Znotraj te številke je le 22,3 milijonov beguncev, pretežni delež predstavljajo notranje razseljene osebe, prosilci za mednarodno zaščito in osebe brez državljanstva. Pri naslavljanju begunske in migrantske problematike je izpostavila pomen mednarodnega sodelovanja in pravnih mehanizmov (vzpostavljenih varnih poti). Na Vrhu o beguncih in migrantih, ki bo potekal 19. septembra kot zasedanje na visoki ravni Generalne skupščine Organizacije združenih narodov v New Yorku (Združene države Amerike), se načrtuje vzpostavitev celovitega okvirja za odzivanje. Poleg oskrbe beguncev je pomembno tudi delo s skupnostmi, ki begunce sprejmejo, kjer prepoznava ključno vlogo nevladnih organizacij. Beguncem je potrebno pomagati, da uspejo v novem okolju, hkrati je potrebno krepiti razumevanje skupnosti. Pozabiti ne smemo niti na naslavljanje temeljnih vzrokov migracij.

Jasna Djordjević je opozorila, da je brez vzpostavitve trajnostnega miru vprašljivo uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja. Za učinkovitejše naslavljanje humanitarnih izzivov je prvenstveno potrebna politična volja.

Panelisti so se dotaknili tudi aktualne begunske in migrantske krize. Prof. dr. Maja Bučar je izpostavila spremenljiv diskurz med humanitarnimi problemi ter varnostnimi vprašanji. Enako meni Zoran Stančič, da je odgovornost za nestrpnost dela splošne javnosti do begunskih in migrantskih vprašanj na plečih politične elite, ki je vseskozi hkrati govorila o humanitarnem ter varnostnem izzivu. Strinjala sta se o ključni vlogi medijev, saj je ključen izziv naslavljanje strahov splošne množice, zato je potrebno predstavljati dobre prakse integracije migrantov v slovensko okolje. Stančič je dodal, da se moramo premakniti od gašenja požara k dolgoročnemu delu z deležniki na lokalni ravni. Špela Majcen Marušič se je strinjala, da je potrebno krepiti ozaveščanje po celotni državi. Jasna Djordjević je na primeru problematike delavcev migrantov v Sloveniji dodala, da se migrantske tematike ne dotikajo le prihoda migrantov iz tujih držav.

V razpravi so bila odprta vprašanja glede identifikacije temeljnih vzrokov migracij in politizacije humanitarne pomoči. Prof. dr. Maja Bučar meni, da svet odgovora glede redistribucije virov še ni sposoben dati. Kljub razvojni politiki, ki si prizadeva globalne neenakosti naslavljati od 2. svetovne vojne dalje, se neenakosti povečujejo; ker je svet globalna vas in informacije potujejo s svetlobno hitrostjo, beležimo rekordne stopnje mednarodnih migracij. Govorci so se strinjali, da so za spremembo diskurza primarno odgovorni odločevalci, zanemariti pa ne gre vloge medijev. Ozaveščanje bo tudi pripomoglo k uresničevanju zavez, sprejetih na mednarodni ravni, tudi v praksi, na nacionalni ravni. Humanitarne izzive lahko učinkovito naslavljamo le z aktivnimi partnerstvi, kar je eden od ciljev trajnostnega razvoja.

The post Od besed k dejanjem: uresničevanje sprejetih zavez za učinkovitejše in vključujoče odzivanje na humanitarne odzive first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Srečanje je vodila Dr. Eva Nastav z MZZ, ki je predstavila rezultate majskega Svetovnega humanitarnega vrha in vlogo Slovenije na Vrhu. Sporočila je, da se je Slovenija priključila vsem zavezam, kar je do sedaj naredilo le 10 držav. Tudi sicer naj bi bila prizadevanja Slovenije (ki si je zadala še dodatne cilje) dobro sprejeta med udeleženci.

Polovica zavez je nadaljevanje starih, druge so nove. Zaveze, ki so del Ministrstva za zunanje zadeve in se nanašajo na humanitarno financiranje, bodo vključene v strateške dokumente in razpise za izvajanje. Med drugim je predvideno 4 % povečanje financiranja za ženske organizacije.

Ministrstvo bo še naprej vključevalno nevladne organizacije v procese priprave strateških dokumentov.

The post NVO in MZZ o Svetovnem humanitarnem vrhu first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Vrh je naslovil osrednje izzive s področja mednarodne humanitarne pomoči, s poudarkom na pomenu spoštovanja humanitarnih norm, iskanju rešitev za konflikte po svetu, naslavljanju potreb vseh prizadetih v krizah, zmanjševanju humanitarnih potreb in prizadevanju  za učinkovitejše humanitarno financiranje. Pri tem so bile oblikovane osnovne zaveze s predlogom iskanja rešitev na petih področjih delovanja, ki jih je v svojem poročilu pred vrhom opredelil generalni sekretar OZN Ban Ki-Moon. Slovenija se je na Vrhu pridružila vsem osnovnim zavezam in hkrati najavila dodatne nacionalne zaveze na področju spoštovanja mednarodnih humanitarnih norm, vloge žensk in deklic ter učinkovitejše humanitarne pomoči.

Slovenija se je pred vrhom pridružila tudi številnim mednarodnim pobudam. Skupaj s preostalimi državami članicami Evropske unije se je pridružila politični izjavi s poudarkom na naslovitvi največjih humanitarnih izzivov, ki so jo pripravile Združene države Amerike in izjavi o spoštovanju mednarodnega humanitarnega prava. Slovenija je prav tako podprla pobudo Čila in Avstrije o oblikovanju skupinske zaveze na temo nadaljnje promocije prepovedi uporabe, kopičenja zalog, proizvodnje in prenosa protipehotnih min.

Kot smo poročali, se je platforma SLOGA aktivno vključila v priprave na svetovni humanitarni vrh. Sodelovala je na več posvetih, srečanjih, tudi mednarodnem srečanju strokovnjakov v Varšavi in pripravljala  stališča in pobude za Ministrstvo za zunanje zadeve, ki Vrh podrobneje pokriva.

Več o Vrhu na uradni spletni strani.

The post Končal se je prvi Svetovni humanitarni vrh first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Sklad je usmerjen v zagotavljanje kakovostnega izobraževanja 1) za več kot 13,6 milijonov otrok in mladih, ki živijo v kriznih razmerah kot so vojni konflikti, naravne nesreče in zdravstvene katastrofe, v naslednjih petih letih, in 2) za 75 milijonov otrok in mladih, ki nujno potrebujejo izobraževanje, do leta 2030.

Izobraževalne sisteme po vsem svetu rušijo nasilni vojaški konflikti, naravne nesreče in zdravstvene katastrofe, ki otroke oropajo spretnosti za grajenje varnih in močnih skupnosti in gospodarstev v odrasli dobi. Eden od štirih šoloobveznih otrok po svetu – skoraj pol milijarde otrok – živi v državah, ki so jih prizadele krize. Od tega jih okoli 75 milijonov bodisi zamuja dragocena leta izobraževanja, bodisi so deležni storitev izobraževanja slabe kakovosti, ali pa obstaja verjetnost, da bodo morali izobraževanje opustiti.

V povprečju sta le 2 odstotka humanitarne pomoči namenjena za podporo izobraževanju. Poleg tega izobraževalni sistemi, ki naj bi uspevali na kriznih območjih, ne morejo temeljiti na kratkoročnih in težko predvidljivih pozivih. Sklad Izobraževanje ne more čakati si v petih letih prizadeva zbrati 3,85 milijarde dolarjev in premostiti vrzel, ki obstaja med humanitarno pomočjo med krizo in dolgoročnim razvojem po krizi, prek načrtovanega financiranja.

Doslej so v sklad finančno prispevale humanitarna organizacija Dubai Cares, Evropska Unija, Nizozemska, Norveška, Služba za mednarodni razvoj Velike Britanije in vlada ZDA.

The post Na vrhu v Istanbulu ustanovili sklad za izobraževanje v kriznih žariščih first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Svetovni humanitarni vrh, ki poteka na pobudo generalnega sekretarja Organizacije združenih narodov (OZN) Ban Ki-Moona in je letos sklican prvič, združuje predstavnike donatorjev in prejemnikov humanitarne pomoči na ravni predsednikov držav in vlad, mednarodnih organizacij, nevladnih organizacij, podjetij in strokovne javnosti, ki bodo skupaj naslovili osrednje izzive na področju humanitarne pomoči. Na vrhu bo tekla razprava med državami donatoricami in agencijami ZN glede težav pri financiranju humanitarnih naporov. Cilj je, da bi pridobili zanesljivejše finančne vire za humanitarno pomoč ter za njeno učinkovitejšo dostavo.

 Na svetovnem humanitarnem vrhu bodo poskušali določiti konkretne ukrepe in obveze, s katerimi bi državam in skupnostim omogočili boljšo pripravo in odziv na raznorazne krize ter ki bi prizadete ljudi postavili v središče humanitarnih naporov in tako zmanjšali njihovo trpljenje.

Vrha se bo udeležilo več deset državnih voditeljev, med njimi bo slovenski premier Miro Cerar. Nastopil bo na plenarnem zasedanju, na zasedanju segmenta voditeljev in na okrogli mizi na visoki ravni na temo spoštovanja humanitarnih norm, ki varujejo človečnost. Pri tem se bo v okviru Vrha Slovenija pridružila splošnim zavezam na temo naslavljanja osrednjih humanitarnih izzivov ter najavila nacionalne zaveze na področju spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava, vloge žensk in deklic ter učinkovitejše humanitarne pomoči.

Države, mednarodne in humanitarne organizacije se trenutno spopadajo z največjo begunsko krizo od konca druge svetovne vojne, saj je na begu več kot 60 milijonov ljudi. Po svetu okoli 125 milijonov ljudi potrebuje pomoč, letos pa bo po ocenah Združenih narodov za humanitarno podporo potrebnih dobrih 20 milijard dolarjev, kar je petkrat več kot pred desetletjem. Finančna vrzel za financiranje humanitarne pomoči za letošnje leto za zdaj znaša kar 15 milijard dolarjev.

Kot smo poročali, se je SLOGA aktivno vključila v priprave na svetovni humanitarni vrh. Sodelovala je na več posvetih, srečanjih, tudi mednarodnem srečanju strokovnjakov v Varšavi in pripravljala  stališča in pobude za Ministrstvo za zunanje zadeve, ki Vrh podrobneje pokriva.

Na podlagi priprav na Svetovni humanitarni vrh je bilo 9. februarja 2016 predstavljeno poročilo generalnega sekretarja OZN z naslovom »Eno človeštvo: deljena odgovornost« (ang. »One humanity: Shared Responsibility«), ki opredeljuje pet področij delovanja oz. skupnih odgovornosti, preko katerih bi mednarodna skupnost zagotovila učinkovitejše naslavljanja humanitarnih kriz: Okrepitev politične volje na globalni ravni, da se prepreči in konča konflikte; Krepitev naporov za spoštovanje humanitarnih načel, da  se obvaruje človečnost; Ne spreglejmo nikogar – zagotavljanje humanitarne pomoči vsem, ki jo potrebujejo; Spreminjajmo življenja ljudi – od zagotavljanja pomoči do odprave potreb po pomoči; Vlagajmo v človečnost.

Več o Vrhu na uradni spletni strani.

The post Na svetovnem humanitarnem vrhu o novih strategijah za spopadanje s krizami first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Svetovni humanitarni vrh, ki poteka na pobudo generalnega sekretarja Organizacije združenih narodov (OZN) Ban Ki-Moona in je letos sklican prvič, združuje predstavnike donatorjev in prejemnikov humanitarne pomoči na ravni predsednikov držav in vlad, mednarodnih organizacij, nevladnih organizacij, podjetij in strokovne javnosti, ki bodo skupaj naslovili osrednje izzive na področju humanitarne pomoči. Na vrhu bo tekla razprava med državami donatoricami in agencijami ZN glede težav pri financiranju humanitarnih naporov. Cilj je, da bi pridobili zanesljivejše finančne vire za humanitarno pomoč ter za njeno učinkovitejšo dostavo.

 Na svetovnem humanitarnem vrhu bodo poskušali določiti konkretne ukrepe in obveze, s katerimi bi državam in skupnostim omogočili boljšo pripravo in odziv na raznorazne krize ter ki bi prizadete ljudi postavili v središče humanitarnih naporov in tako zmanjšali njihovo trpljenje.

The post Svetovni humanitarni vrh first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.