Združeni narodi in partnerji so v torek objavili poziv za več kot 5 milijard dolarjev za financiranje Afganistana v upanju, da bodo tako okrepili propadajoče osnovne storitve, zaradi katerih 22 milijonov ljudi potrebuje pomoč v državi, 5,7 milijona ljudi pa potrebuje pomoč zunaj njenih meja. Martin Griffiths je pojasnil, da je samo za načrt humanitarnega odziva potrebnih 4,4 milijarde dolarjev, in sicer “za neposredno plačilo” zdravstvenim delavcem in drugim, ne pa talibanom.

Če se bo nadaljevalo sedanje stanje, opozarjata v prispevku Griffiths in Brown, bi lahko bila že do konca zime skoraj celotna država – 97 % prebivalstva – preveč revna, da bi lahko preživela brez pomoči.

Preostali svet, zlasti razvite države, ne smejo misliti, da lahko preprosto zaprejo vrata in pozabijo na to naraščajočo tragedijo. Nestabilnost, ki bo posledica propada Afganistana, bo čutiti daleč onkraj meja te države. Številni Afganistanci bodo morda glasovali z nogami in iskali boljšo prihodnost v tujini, medtem ko bo obup kmetov zaradi pomanjkanja dohodka spodbudil trgovanje z drogami.

Ne glede na to, ali gledamo z afganistanskimi očmi ali z vidika lastnih interesov zahodnih politikov, je sedanji zlom nočna mora. Namesto da tiščimo glavo v pesek, mora mednarodna skupnost ukrepati. Predvsem obstajajo trije ukrepi, ki jih je mogoče sprejeti brez nagrajevanja talibanov.

Prvič, zagotoviti je treba denar. Združeni narodi bodo leta 2022 skušali zbrati 4,5 milijarde dolarjev za pomoč najranljivejšim v Afganistanu. Ta načrt je začasni ukrep za več kot 21 milijonov ljudi, ki potrebujejo hrano, zavetje, zdravila in zaščito. Mednarodna skupnost zagotovo lahko najde takšen znesek. Konferenca o obljubah v začetku leta bo pripomogla k osredotočenosti na to vprašanje.

Poleg tega je Varnostni svet ZN pred kratkim sprejel resolucijo, ki humanitarne dejavnosti izvzema iz režima sankcij, uvedenih proti nekaterim talibanskim članom. Ukrep finančnim institucijam in komercialnim akterjem zagotavlja pravno zagotovilo, da pri sodelovanju s humanitarnimi organizacijami ne bodo kršili obstoječih sankcij. Vlade in finančne institucije morajo izkoristiti to novo priložnost: izgovorov ni več.

Drugič, potrebna je večja prožnost pri uporabi donatorskih sredstev. Svetovna banka na primer namenja Afganistanu 1,5 milijarde dolarjev in je nedavno objavila dogovor o prenosu 280 milijonov dolarjev – nekaj jih je namenila Otroškemu skladu ZN (UNICEF) za zagotavljanje zdravstvene oskrbe, nekaj pa Svetovnemu programu za hrano. Celoten sklad bi bilo zdaj treba reprogramirati za pomoč afganistanskemu ljudstvu to zimo.

Tretjič, mednarodna skupnost mora postati pametnejša pri sodelovanju z Afganistanom. Trenutno svet čaka, da talibani dosežejo napredek pri različnih mednarodnih normah, ne da bi jasno opredelil, kaj pričakuje od režima. Talibani pa teh pričakovanj niso pripravljeni izpolniti ali pa so glede svojih namenov nepregledni.

Celotni prispevek je objavljen na spletni strani OCHA.

The post Kako rešiti Afganistan first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Janez Lenarčič, komisar za krizno upravljanje, je dejal: “V preteklih tednih so se humanitarne razmere v Afganistanu še poslabšale z zaskrbljujočo hitrostjo, saj več kot 18 milijonov ljudi obupno potrebuje humanitarno pomoč. Ta humanitarni let omogoča EU, da kljub trenutnim prometnim in logističnim omejitvam v državi zagotavlja nujno zdravstveno in prehransko pomoč. ”

Reševalni tovor je  bil sestavljen iz medicinske opreme, vključno s kompleti za oskrbo covida-19 in poškodb, ki so jih preskrbeli Unicef, Save the Children in Svetovna zdravstvena organizacija. To je  drugi zračni most za Kabul ta teden, ki ga financira EU.

S prvim poletom so dostavili več kot 32 ton medicinske opreme in medicinskega materiala, ki je ključnega pomena za zagotovitev nadaljnje zagotavljanja primarne in reševalne medicinske pomoči v Afganistanu.

Humanitarna pomoč EU se osredotoča na zdravstveno varstvo, prehransko podporo, denar in zaščito, vključno s področji, ki jih vladne strukture ne dosegajo. Leta 2021 se je EU zavezala, da bo afganistanskemu ljudstvu v stiski v državi in ​​širši regiji dala na voljo več kot 300 milijonov evrov humanitarne pomoči.

EU od leta 1994 financira humanitarne operacije v Afganistanu in zagotavlja več kot milijardo evrov humanitarne pomoči. Sredstva se dodeljujejo izključno na podlagi humanitarnih načel neodvisnosti, nepristranskosti, nevtralnosti in človečnosti, da se zagotovi dostop tistim, ki jih potrebujejo.

Odločitev o uvedbi letov humanitarnih letalskih mostov EU temelji na potrebah na terenu, v posvetovanju z državami članicami in humanitarnimi partnerskimi organizacijami za ugotavljanje najbolj kritičnih vrzeli.

Na fotografiji: Zračni most za Kabul. Vir: Echo

The post Humanitarni zračni most EU za nujno medicinsko pomoč Afganistanu first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

“Po desetletju vojne, trpljenja in negotovosti se morajo (Afganistanci) spoprijeti z morda najnevarnejšim trenutkom,” je opozoril generalni sekretar ZN  Antonio Guterres, ki je prepričan, da prebivalcem Afganistana grozi humanitarna kriza.

ZN zato poziva države k doniranju finančnih sredstev – s 600 milijoni dolarjev pomoči bi prinesli olajšanje za “milijone”, je še dejal Guterres in dodal: “Danes eden od treh Afganistancev ne ve, kje bo dobil svoj naslednji obrok, stopnja revščine se viša, osnovne javne storitve pa so tik pred sesutjem. Več sto tisoč ljudi je bilo prisiljenih zapustiti svoje domove, poleg tega pa Afganistanu preti suša – že druga v zadnjih štirih letih. Veliko ljudi bi lahko ostalo brez hrane že konec tega meseca, tik pred začetkom zime.”

Okoli tretjino teh sredstev bi dobil Svetovni program za hrano (WFP), ki je že opozoril, da mnogi Afganistanci nimajo dostopa do gotovine, s katero bi lahko kupili hrano.

ZN je ob tem pozval talibane, naj humanitarnim delavcem omogočijo neoviran dostop.

Evropska unija je vodilna donatorka v Afganistanu. Za humanitarne operacije v tej državi je po letu 1994 namenila več kot milijardo evrov. Pred današnjim sestankom je evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič poudaril pomen nujnih ukrepov v Afganistanu, “da bi se izognili sesutju osnovnih storitev za ljudi v stiski. EU podpira vsa prizadevanja mednarodne skupnosti, da bo še naprej solidarna z ljudmi v Afganistanu, ki trpijo zaradi vse večjih kršitev mednarodnega humanitarnega prava, desetletij konfliktov in naravnih nevarnosti. EU je pred kratkim obljubila dodaten humanitarni paket v višini več kot 200 milijonov evrov. V sedanjem izzivu je EU še vedno osredotočena na nujno reševalno pomoč najbolj ranljivim skupinam prebivalstva. Vse spopadajoče se strani morajo spoštovati mednarodno humanitarno pravo in omogočiti dostop do reševalne humanitarne pomoči. Potreb v Afganistanu ni mogoče ublažiti s humanitarno pomočjo le za dolgoročnejšo rešitev za lajšanje človeškega trpljenja.”

Slovenski minister za zunanje zadeve Anže Logar je napovedal 300.000 evrov humanitarne pomoči za Afganistan.

The post Eden od treh Afganistancev ne ve, kje bo dobil naslednji obrok first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Kot poroča the New Humanitarian, pretekli izkušnje s talibani ne navdajajo z optimizmom: v preteklosti so talibani prepovedali žensko osebje, določali so prejemnike pomoči in za dostop do njih zahtevale plačilo »davka«.

Sprememba režima v Kabulu se je zgodila v času večkratnih kriznih razmer v Afganistanu, od množičnega notranjega preseljevanje – vključno z množičnim vračanjem Afganistancev iz Irana – do hude suše in tretjega vala covida-19. Z vojaško ofenzivo talibanov so se potrebe čez noč močno povečale: na deset tisoče ljudi je zbežalo z doma, mnogi so se zatekli v Kabul. Poleg tega vlada strah, da bodo talibani tako kot med svojo prvo vladavino preganjali ženske, manjšine in druge.

Razvojnim projektom kaže slabo

Mednarodne humanitarne organizacije je, tako kot celotno mednarodno skupnost, presenetila hitrost, s katero so talibani prevzeli nadzor nad državo. Še julijska varnostna ocena, na katero so se zanašale humanitarne organizacije, je napovedovala pat pozicijo in predvidela, da talibani ne bodo mogli zavzeti glavnih mest provinc oziroma obdržati nadzora nad njimi. Še ko so zavzeli prva redko naseljena podeželska okrožja, tega niso jemali kot svarila, da se bo situacija hitro spremenila. To se spoznali šele, ko so talibani zavzeli Herat in Kandahar. Šele takrat so mednarodne humanitarne organizacije začele načrtovati umik neafganistanskega osebja.

Ves čas konflikta je sporočilo Združenih narodov in humanitarnih organizacij Afganistancem bilo, da bodo ostale in še naprej nudile pomoč. Toda večina jih je ustavila pomoč in s svojim delom bodo nadaljevale šele, ko bo to varno. A poslej bo prioriteta nujna pomoč, medtem ko je usoda razvojnih projektov negotova.

Unicef je najavil, da bo ponovno začel delovati v nekaj dneh, Médecins Sans Frontières in  Emergency, italijanska NVO, sta izjavili, da v nekaterih predelih države svojega dela niso ustavili. Tudi WFP, Svetovni program za hrano, deluje na celotnem ozemlju države. Mnoge humanitarne organizacije so še pred prihodom talibanov na oblast redno delovale na spornih območjih ali na območjih pod nadzorom talibanov. Njihovo delo in varnost njihovega osebja so bila odvisna od pogosto občutljivih pogajanj s predstavniki talibanov, ki so bili zadolženi za zvezo z njimi.

Negotova usoda afganistanskih humanitarnih delavcev

Medtem ko v Kabulu mednarodne humanitarne organizacije še čakajo, da začnejo pogajanja s talibani, so po poročanju humanitarnih delavcev, uradniki talibanov že stopili v stik z njimi in se zanimajo za nadaljevanje pomoči. Na splošno med NVO velja prepričanje, da talibane zanima nadaljevanje nekaterih vrst pomoči. Toda to se razlikuje od lokacije in od intenzivnosti bojev v zadnjih mesecih. V nekaterih primerih, kjer lokalni talibani poznajo humanitarne delavce, so že prosili za nadaljevanje njihove pomoči, drugod so borci zasedli šola ali prostore NVO, zlasti tam, kjer so bili boji z vladnimi silami hudi.

Nejasno je, ali bodo talibani omejili delo žensk v humanitarnih organizacijah. Zlasti pa je pod hudim pritiskom afganistansko osebje v humanitarnih organizacijah. Mnogi Afganistanci so poskusili zapustiti deželo in med njimi so bili tudi humanitarni delavci. Eden od delavcev humanitarne organizacije, ki deluje v severnem Afganistanu, je povedal, da je njihovega polovica osebja v dveh provincah zbežala v bližnje mesto, ko so talibani prevzelo nadzor. Mnogi so zaprosili za dokumente in pomoč pri preselitvi, ki je namenjena Afganistancem, ki so delali za ameriško vlado ali medije in NVO s sedežem v ZDA. Toda njihove možnosti za odhod so majhne.

Predstavniki mednarodnih humanitarnih organizacij menijo, da lahko zagotovijo, da afganistansko humanitarno osebje ne bodo napadali zato, ker delajo za nevladno organizacijo. Toda afganistanski humanitarni delavci so bojijo talibanov še zaradi vrste drugih razlogov.

Humanitarne organizacije zagotavljajo, da se trudijo zaščititi osebje, ki je ostalo. Ena izmed njih je svojim afganistanskim delavcem vnaprej izplačala mesečno plačo. Druge poudarjajo, da osebje lahko odkloni naloge, če se ne čutijo varne.

Vseeno, razmere so skrajno negotove. Prihajajo poročila o represalijah in eksekucijah na območjih, ki so jih zavzeli talibani, in o drastičnih omejitvah pravic žensk.

The post Negotova prihodnost humanitarnih delavcev v Afganistanu first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Regionalni direktor WHO Richard Brennan je v ponedeljek pojasnil, da se WHO zaradi omejitev na kabulskem letališču spopada z velikimi težavami. V zadnjem tednu je WHO bolnišnicam v provincah Kabul, Kunduz in Helmand razdelil medicinske komplete iz obstoječih zalog za podporo zdravstvenim storitvam več deset tisoč ljudi v stiski. Zaloge pa se zmanjšujejo in jih je treba dopolniti.

Svetovni program za hrano (WFP) deluje na celotnem ozemlju Afganistana, vključno z razdeljevanjem hrane in ocenami suše. Samo prejšnji teden je WFP dosegla 80.000 ljudi s približno 600 tonami živil, ki so prišle čez kopenske meje.

Mary-Ellen McGroarty, direktorica svetovnega programa Združenih narodov za Afganistan, je pozvala k hitrim usklajevalnim ukrepom, “sicer bo že tako grozljiva situacija postala absolutna katastrofa, popolna humanitarna katastrofa”. Poudarila je nujno potrebo po takojšnjih sredstvih za več hrane, zavetišč in medicinskih potrebščin v državo:

Če zamudimo šest ali sedem tednov, bo prepozno. Ljudje nimajo nič. Zdaj moramo pripeljati hrano in jo dostaviti skupnostim v provincah, preden sneg blokira ceste.

Mary-Ellen McGroarty, Program ZN za Afganistan

Glavni poudarek v zadnjih dneh je bila evakuacija tujcev in ranljivih Afganistancev, saj je bilo v zadnjih dveh mesecih v državi razseljenih 300.000 ljudi, vendar so agencije opozorile, da ne bi smeli zanemariti velikih humanitarnih potreb, s katerimi se sooča večina prebivalstva. Še preden so talibani prevzeli oblast v Afganistanu, je država potrebovala tretjo največjo humanitarno operacijo na svetu. Pomoč je potrebovalo več kot 18 milijonov Afganistancev.

Henrietta Fore, direktorica Unicefa, ki že 65 let zagotavlja pomoč in podporo afganistanskim otrokom, je v ponedeljek dejala, da pričakuje, da se bodo humanitarne potrebe žensk in otrok v naslednjih mesecih še povečale. “Milijoni ljudi bodo še naprej potrebovali osnovne storitve, vključno z zdravstvenimi, cepljenji proti otroški paralizi in ošpicam, prehrano, zaščito, zavetje, vodo in sanitarije,” je dejala.

V zadnjih letih je bil dosežen pomemben napredek pri povečanju dostopa deklet do izobraževanja. Bistveno je, da se ti dosežki ohranijo. Nadaljujejo se zagovorniška prizadevanja, da bodo vsa dekleta v Afganistanu prejela kakovostno izobraževanje.

Henrietta Fore, direktorica Unicefa

The post ZN: Nujen je humanitarni zračni most za Afganistan first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Z novo finančno injekcijo je skupna humanitarna pomoč EU v Afganistanu od leta 1994 zrasla na več kot milijardo evorov.

Ta nujna podpora bo humanitarnim partnerjem EU pomagala pri zagotavljanju osnovne pomoči, kot so reševalne zdravstvene in zaščitne storitve, vključno s hrano in zatočišči v sili, izobraževanjem v izrednih razmerah za prizadete zaradi sporov, nesreč in epidemij.

Namen obiska je bil tudi potrditi nadaljnjo podporo EU prizadevanjem za vzpostavitev miru v državi, kot so bila izražena na konferenci o Afganistanu 2020.

Medtem ko mirovna pogajanja še potekajo, je humanitarna pomoč večkrat glavni način za doseganje več kot polovice prebivalstva v državi, tj. približno 19 milijonov ljudi. Zato je ključno, da vse strani v konfliktu olajšajo dostavo humanitarne pomoči ter omogočijo varen in neoviran dostop do najbolj ranljivih oseb.

Več informacij

Pripravila: PV

The post Afganistanu 32 milijonov evrov pomoči first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

S tem se je celotna humanitarna pomoč Afganistanu, Pakistanu in Iranu v obdobju od leta 2016 do leta 2020 povzpela na 300 milijonov evrov.

Več

The post Nujne pomoč EU Pakistanu in Iranu first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Komisija bo namenila 27 milijonov evrov nujne pomoči za kritje osnovnih življenjskih potreb najbolj ranljivemu prebivalstvu v Afganistanu, Afganistanci v Pakistanu pa bodo prejeli 5,5 milijona evrov humanitarne pomoči. Preostalih 5 milijonov evrov bo namenjenih afganistanskim beguncem v Iranu. Afganistan pretresa nov val nasilja, EU pa z danes napovedano pomočjo izkazuje svojo zavezanost pomoči afganistanskemu prebivalstvu v državi in širši regiji.

Celotno sporočilo

The post Evropska komisija je napovedala 37,5 milijona evrov humanitarne pomoči first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Skupna humanitarna pomoč Afganistanu iz evropskih sredstev v letu 2017 zdaj znaša 30,5 milijona evrov. Komisija še naprej zagotavlja humanitarno pomoč skupnostim, ki so jih prizadeli konflikti in nesreče, tudi beguncem, ki se vračajo iz Pakistana in Irana.

Z današnjim svežnjem pomoči se je skupna podpora EU državi v zadnjem desetletju povečala na 756 milijonov evrov.

The post Nujna humanitarna pomoč za Afganistan first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.