Martin Griffiths, namestnik generalnega sekretarja za humanitarne zadeve in koordinator za nujno pomoč, in Gordon Brown, nekdanji britanski premier in finančni minister, zdaj posebni odposlanec ZN za globalno izobraževanje in predsednik mednarodne komisije za financiranje globalnih izobraževalnih priložnosti, sta napisala prispevek za Project Syndicate, v katerem poudarjata, da mora mednarodna skupnost ukrepati v Afganistanu. Predlagata tri smeri ukrepanja.
Združeni narodi in partnerji so v torek objavili poziv za več kot 5 milijard dolarjev za financiranje Afganistana v upanju, da bodo tako okrepili propadajoče osnovne storitve, zaradi katerih 22 milijonov ljudi potrebuje pomoč v državi, 5,7 milijona ljudi pa potrebuje pomoč zunaj njenih meja. Martin Griffiths je pojasnil, da je samo za načrt humanitarnega odziva potrebnih 4,4 milijarde dolarjev, in sicer “za neposredno plačilo” zdravstvenim delavcem in drugim, ne pa talibanom.
Če se bo nadaljevalo sedanje stanje, opozarjata v prispevku Griffiths in Brown, bi lahko bila že do konca zime skoraj celotna država – 97 % prebivalstva – preveč revna, da bi lahko preživela brez pomoči.
Preostali svet, zlasti razvite države, ne smejo misliti, da lahko preprosto zaprejo vrata in pozabijo na to naraščajočo tragedijo. Nestabilnost, ki bo posledica propada Afganistana, bo čutiti daleč onkraj meja te države. Številni Afganistanci bodo morda glasovali z nogami in iskali boljšo prihodnost v tujini, medtem ko bo obup kmetov zaradi pomanjkanja dohodka spodbudil trgovanje z drogami.
Ne glede na to, ali gledamo z afganistanskimi očmi ali z vidika lastnih interesov zahodnih politikov, je sedanji zlom nočna mora. Namesto da tiščimo glavo v pesek, mora mednarodna skupnost ukrepati. Predvsem obstajajo trije ukrepi, ki jih je mogoče sprejeti brez nagrajevanja talibanov.
Prvič, zagotoviti je treba denar. Združeni narodi bodo leta 2022 skušali zbrati 4,5 milijarde dolarjev za pomoč najranljivejšim v Afganistanu. Ta načrt je začasni ukrep za več kot 21 milijonov ljudi, ki potrebujejo hrano, zavetje, zdravila in zaščito. Mednarodna skupnost zagotovo lahko najde takšen znesek. Konferenca o obljubah v začetku leta bo pripomogla k osredotočenosti na to vprašanje.
Poleg tega je Varnostni svet ZN pred kratkim sprejel resolucijo, ki humanitarne dejavnosti izvzema iz režima sankcij, uvedenih proti nekaterim talibanskim članom. Ukrep finančnim institucijam in komercialnim akterjem zagotavlja pravno zagotovilo, da pri sodelovanju s humanitarnimi organizacijami ne bodo kršili obstoječih sankcij. Vlade in finančne institucije morajo izkoristiti to novo priložnost: izgovorov ni več.
Drugič, potrebna je večja prožnost pri uporabi donatorskih sredstev. Svetovna banka na primer namenja Afganistanu 1,5 milijarde dolarjev in je nedavno objavila dogovor o prenosu 280 milijonov dolarjev – nekaj jih je namenila Otroškemu skladu ZN (UNICEF) za zagotavljanje zdravstvene oskrbe, nekaj pa Svetovnemu programu za hrano. Celoten sklad bi bilo zdaj treba reprogramirati za pomoč afganistanskemu ljudstvu to zimo.
Tretjič, mednarodna skupnost mora postati pametnejša pri sodelovanju z Afganistanom. Trenutno svet čaka, da talibani dosežejo napredek pri različnih mednarodnih normah, ne da bi jasno opredelil, kaj pričakuje od režima. Talibani pa teh pričakovanj niso pripravljeni izpolniti ali pa so glede svojih namenov nepregledni.
Celotni prispevek je objavljen na spletni strani OCHA.