Veliko ljudi je moralo zapustiti svoje domove, saj so poplave prizadele 31 od 78 okrožij v državi, vključno z območji, ki se soočajo z lakoto. Napovedi kažejo, da bodo poplave do konca leta prizadele milijon ljudi.

»Hude poplave na več območjih Južnega Sudana so še poslabšale že tako nestabilne humanitarne razmere. Še pred pojavom poplav je okrog 70 % prebivalstva v Južnem Sudanu potrebovalo humanitarno pomoč. Tisoče ljudi živi v lakoti, podhranjenost dosega kritične ravni. Nujna pomoč bo porabljena za neposredne potrebe prizadetih. Poplave v Južnem Sudanu so opomnik za nujno ukrepanje na področju podnebnih sprememb, tudi v luči podnebne konference COP26,« je dejal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.

Več preberite TU.

The post Pomoč za prizadete v poplavah v Južnem Sudanu first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Danes napovedana podpora bo namenjena preskrbi s hrano, osnovni zdravstveni zaščiti v težko dostopnih krajih ter vzpostavitvi in izvajanju intenzivnih izobraževalnih programov za otroke na konfliktnih območjih, ki so v zadnjih letih morali opustiti šolanje. Danes napovedana podpora dopolnjuje 1 milijon evrov pomoči za zajezitev ebole, ki jo je Komisija napovedala prejšnji teden.

Vir: Evropska komisija

The post Evropska komisija napovedala 48,5 milijonov evrov humanitarne pomoč za Južni Sudan first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Na tokratni prireditvi so slovenski otroci zbirali sredstva za nakup hrane za vrstnike v Južnem Sudanu. Z instrumenti, pesmimi, deklamiranjem in gledališko igro so spodbujali obiskovalce k darovanju. Bili so uspešni, saj jim je uspelo zbrati dovolj sredstev za 1500 hranilnih obrokov.

Prvič po letu 2011 so Združeni narodi na svetu znova razglasili lakoto. To se je zgodilo v Južnem Sudanu, kjer je lakoto povzročil več let trajajoč konflikt, zaradi katerega je ohromljeno kmetijstvo, razmere pa je poslabšala tudi suša. Humanitarno društvo ADRA Slovenija in mreža ADRA se je odzvala na zaskrbljujoče razmere in pričela z zbiranjem sredstev za nakup hrane za najbolj ogrožene v južnosudanskem glavnem mestu Džuba. Da so razmere tako kritične, da je potrebno nujna intervencija celotnega sveta, saj je v štirih afriških državah ( ogroženih 20 milijonov ljudi, so potrdili tudi Združeni narodi, ki so sporočili, da se soočamo z največjo humanitarno krizo po letu 1945.

Pomagate lahko na več načinov:
– s SMS sporočilom z besedilom LJUDJE5, ki ga pošljete  na telefonsko številko 1919 (prispevate 5 €),
– z donacijo na TRR Humanitarnega društva ADRA Slovenija, Njegoševa 15, 1000 Ljubljana, št. računa: SI56 6100 0000 5981 464, namen: JUŽNI SUDAN.

The post Otroci zbrali sredstva za 1500 obrokov za vrstnike v Južnem Sudanu first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

ADRA že nekaj časa skrbi za lačne otroke v državi. Otroci prejemajo hranilno kašo, ki pa je primerna za otroke stare od 5 do 15 let. Kljub temu so številni otroci del svojega obroka prihranili, ga zavili in odnesli lačnim staršem ter drugim sorojencem. Zato smo se odločili, da ukrepamo. S pomočjo donacij lahko primerne in hranljive tople obroke ponudimo tudi najmlajšim otrokom ter njihovim staršem. Cena obroka za eno osebo je 1 €, zato bomo hvaležni za vsak, še tako majhen dar.

Da so razmere tako kritične, da je potrebno nujna intervencija celotnega sveta, saj je v štirih afriških državah ogroženih 20 milijonov ljudi, so potrdili tudi Združeni narodi, ki so sporočili, da se soočamo z največjo humanitarno krizo po letu 1945.

Zaradi strahu pred vojno številni južnosudanski kmetje že nekaj sezon niso sejali in želi. Razmere je poslabšala tudi suša, strokovnjaki pa napovedujejo, da tudi v letošnjem deževnem obdobju na območju ne bo dovolj padavin. Humanitarna kriza je tudi posledica slabega političnega vodstva. Lakoto namreč politiki izkoriščajo kot močno orožje v vojni, ki pretresa deželo.

V delih Južnega Sudana so Združeni narodi razglasili lakoto, kar se je zgodilo prvič v katerem koli delu sveta po letu 2011. Nazadnje je bila lakota razglašena v Somaliji – med oktobrom 2010 in aprilom 2012 je tam umrlo 250.000 ljudi. Tudi na takratno lakoto v Somaliji se je ADRA Slovenija odzvala, in sicer v akciji, ki jo je leta 2011 kot pobudnik skupaj z drugimi nevladnimi organizacijami izvedla v okviru Humanitarnega odzivnega centra. Akcija je bila dobro sprejeta in izvedena, zato je ADRA Slovenija po izteku tega projekta pridobila dodatna sredstva in se odločila, da z izvajanjem pomoči v Somaliji nadaljuje. Naša prizadevanje je z dodatnimi sredstvi leta 2012 podprlo Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije.

The post Prvi hranljivi obroki že razdeljeni v Južnem Sudanu first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Da so razmere tako kritične, da je potrebno nujna intervencija celotnega sveta, saj je v štirih afriških državah ogroženih 20 milijonov ljudi, so potrdili tudi Združeni narodi, ki so pred dnevi v izjavi sporočili, da se soočamo z največjo humanitarno krizo po letu 1945.

Zaradi strahu pred vojno številni južnosudanski kmetje že nekaj sezon niso sejali in želi. Razmere je poslabšala tudi suša, strokovnjaki pa napovedujejo, da tudi v letošnjem deževnem obdobju na območju ne bo dovolj padavin. Humanitarna kriza je tudi posledica slabega političnega vodstva. Lakoto namreč politiki izkoriščajo kot močno orožje v vojni, ki pretresa deželo. Humanitarni delavci in reševalci se kljub opozorilom niso mogli prebiti do ljudi, ki potrebujejo takojšnjo pomoč.

A februrja so južnosudanska vlada in Združeni narodi sporočili, da okoli 100.000 ljudem na območju Unity State, ki meji s Sudanom, grozi stradanje, še milijon ljudi pa je na robu lakote, medtem ko 40 % popluacije (4,9 milijona ljudi) potrebuje nujno humanitarno pomoč.

Po kriterijih Združenih narodov lahko veliko ljudi trpi zaradi pomanjkanja hrane, a vendar tega ni mogoče takoj označiti za lakoto. To razglasijo, ko sovpadejo števila umrlih, podhranjenih in lačnih. Za razglasitev lakote mora najmanj 20 odstotkom gospodinjstev groziti pomanjkanje hrane, akutna podhranjenost mora biti nad 30 odstotki, stopnja umrljivosti pa mora biti dve osebi na dan na 10.000 ljudi.

Lakota tako grozi tudi nekaterim drugim državam, najhuje je v Somaliji, Nigeriji in Jemnu. Strokovnjaki ocenujejo, da je letu 2017 grozi lakote neslutenih razsežnosti.

V delih Južnega Sudana so Združeni narodi razglasili lakoto, kar se je zgodilo prvič v katerem koli delu sveta po letu 2011. Nazadnje je bila lakota razglašena v Somaliji – med oktobrom 2010 in aprilom 2012 je tam umrlo 250.000 ljudi. Tudi na takratno lakoto v Somaliji se je ADRA Slovenija odzvala, in sicer v akciji, ki jo je leta 2011 kot pobudnik skupaj z drugimi nevladnimi organizacijami izvedla v okviru Humanitarnega odzivnega centra. Akcija je bila dobro sprejeta in izvedena, zato je ADRA Slovenija po izteku tega projekta pridobila dodatna sredstva in se odločila, da z izvajanjem pomoči v Somaliji nadaljuje. Naša prizadevanje je z dodatnimi sredstvi leta 2012 podprlo Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije.

Več informacij o razmerah v Južnem Sudanu

V delih Južnega Sudanu razglasili lakoto, pomoč pošilja tudi EU

EU announces €82 million in emergency aid as famine declared in South Sudan

Food assistance needs in 2017 are unprecedented

Humanitarno društvo ADRA Slovenija zbira denarne prispeveke za nakup hrane v Južnem Sudanu preko transakcijskega računa, Paypala in SMS donacij (LJUDJE5 na 1919).

The post ADRA Slovenija začenja z akcijo zbiranja sredstev za Južni Sudan first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

S tem paketom podpore bo dodeljenih 100 milijonov € za odzivanje na humanitarno krizo, ki jo je v Južnem Sudanu povzročil nasilni konflikt. Od tega bo 30 milijonov € namenjenih za reševanje življenj ljudi. Pomoč bo omogočila zaščito žensk in otrok, žrtev zlorab človekovih pravic, kot tudi podporo za zdravljenja zaskrbljujoče stopnje podhranjenosti, bolezni in za pitno vodo vode ter sanitarije.

Preostali znesek v višini 70 milijonov € bo namenjenih pomoči sosednjim državam, zlasti Etiopiji, Ugandi, Keniji in Sudanu, za nadaljevanje zagotavljanja zaščite in reševanje potreb Južni Sudancev, ki bežijo pred konfliktom in iščejo zatočišče na njihovem ozemlju.

Drugi del paketa, v višini 65 milijonov €, je za odziv na hude suše v Somaliji, Etiopiji in Keniji. Spreminjajoče se podnebne razmere in zaporedno pomanjanje dežja v zadnjih treh letih je sprožil humanitarno krizo velikih razsežnosti. Negativni učinki suše se bodo še stopnjevali v letu 2017, saj napovedujejo, da bodo padavine predvidoma pod povprečjem v naslednjem deževni sezonu sezono. Položaj je še posebej hud v Somaliji, kjer se je število ljudi, ki potrebujejo drastično povečal na 6,2 milijona, kar je polovica prebivalstva, in kjer obstaja realna nevarnost lakote kasneje leta 2017. Alarm je že bil izdan februarja letos.

The post 165 milijonov evrov humanitarne pomoči državam na Afriškem rogu first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Brutalna kombinacija civilne vojne, propadajočega gospodarstva in suše so prebivalce Južnega Sudana v tem letu potisnili v takšno situacijo. Mnogi ob zadnji setvi zaradi negotovosti niso pridelali letine.

Karitas Južni Sudan odgovarja na te nujne humanitarne potrebe lokalnih skupnosti, kot tudi na potrebe ljudi, ki vsakodnevno pribežijo na območja Škofij Yei, Torit, Wau in Juba. Sodelavci Karitas ljudem zagotavljajo hrano, vodo, zatočišče in sanitarije. Nudijo jim tudi psihosocialno pomoč in prispevajo h krepitvi miru.

Caritas Internationalis, kot tudi škofje v Južnem Sudanu, pozivajo tudi vse sprte strani v konfliktu, da prenehajo z boji in da omogočijo varen in neoviran dostop humanitarnim akterjem, da bi s hrano in drugo pomočjo lahko dosegli vse prizadeto prebivalstvo.

Tudi Slovenska karitas želi pomagati lačnim ljudem v Južnem Sudanu in Somaliji s pomočjo vaše dobrote.

Svoj dar lahko nakažete:

Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana

TRR: SI56 0214 0001 5556 761,

Koda namena: CHAR,

BIC banke: LJBASI2X, Sklic: SI00 635,

Namen: LAKOTA AFRIKA

Prispevek v višini 5 EUR je mogoče posredovati tudi z SMS sporočilom KARITAS5 na 1919. Prispevajo lahko uporabniki Telekoma Slovenije, SI.mobila, Tušmobila, Izimobila in T-2.

The post Akcija Karitas za Južni Sudan first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

V delih Južnega Sudana so razglasili lakoto, kar se je zgodilo prvič v katerem koli delu sveta po letu 2011. Nazadnje je bila lahkota razglašena v Somaliji – med oktobrom 2010 in aprilom 2012 je tam umrlo 250.000 ljudi.

Komisija poziva vse strani, vpletene v konflikt, da humanitarnim organizacijam omogočijo, da takoj in v celoti opravijo svoje delo. V Južnemu Sudanu, kjer inšpektorji Združenih narodov opozarjajo, da mu grozi pravi genocid, je predstavljala največjo oviro tamkajšnja vlada, ki nikakor ni hotela razglasiti izrednih razmer. Lakoto namreč politiki izkoriščajo kot močno orožje v vojni, ki pretresa deželo. Humanitarni delavci in reševalci se ne morejo prebiti do ljudi, ki potrebujejo takojšnjo pomoč. A sedaj vlada in Združeni narodi poročajo, da okoli 100.000 ljudem na območju Unity State, ki meji s Sudanom, grozi stradanje, še milijon ljudi pa je na robu lakote, medtem ko 40 % popluacije (4,9 milijona ljudi) potrebuje nujno humanitarno pomoč. Ta je posledica državljanske vojne in ekonomskega kolapsa v kmetijstvu.

Po kriterijih Združenih narodov lahko veliko ljudi trpi zaradi pomanjkanja hrane, a vendar tega ni mogoče takoj označiti za lakoto. To razglasijo, ko sovpadejo števila umrlih, podhranjenih in lačnih. Za razglasitev lakote mora najmanj 20 odstotkom gospodinjstev groziti pomanjkanje hrane, akutna podhranjenost mora biti nad 30 odstotki, stopnja umrljivosti pa mora biti dve osebi na dan na 10.000 ljudi.

Komisija je doslej Južnemu Sudanu namenila več kot 381 milijonov evrov pomoči za reševanje humanitarne krize, odkar je decembra 2013 v državi izbruhnil oboroženi spopad.

Preberite več

Preberite tudi:  Somaliji, Nigeriji, Južnemu Sudanu in Jemnu grozi lakota

The post V delih Južnega Sudanu razglasili lakoto, pomoč pošilja tudi EU first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Človekoljubne organizacije opozarjajo, da več milijonov ljudi v Jemnu, Južnemu Sudanu, Nigeriji in Somaliji potrebuje takojšnjo pomoč, saj jim grozi huda lakota. Katastrofa dobiva neslutene razsežnosti, saj se ljudje poleg lakote spopadajo še z vojnimi konflikti. Številni vojni konflikti na območjih, kjer se že tako spopadajo s pomanjkanjem hrane, prostovoljcem onemogočajo dostavo sredstev, ki jih potrebujejo prebivalci ogroženih držav. Trenutno je v Etiopiji, Keniji in Somaliji 12 milijonov ljudi prizadetih zaradi pomanjkanja hrane. Če dodamo še Južni Sudan, Nigerijo in Jemen dobimo na milijone ljudi v pomanjkanju. Iz humanitarnih organizacij opozarjajo, da trenutna situacija spominja na hudo lakoto med letoma 2010 in 2012, ko je zaradi podhranjenosti v Somaliji umrlo 260.000 ljudi.

V Južnemu Sudanu, kjer inšpektorji Združenih narodov opozarjajo, da mu grozi pravi genocid, predstavlja največjo oviro tamkajšnja vlada, ki nikakor noče razglasiti izrednih razmer. Lakoto namreč politiki izkoriščajo kot močno orožje v vojni, ki pretresa deželo. Humanitarni delavci in reševalci se ne morejo prebiti do ljudi, ki potrebujejo takojšnjo pomoč.

V zadnjih dvajsetih letih se je za šestkrat dvignila vsota sredstev različnih donatorjev, namenjenih afriškim državam. V lanskem letu je podarjeni znesek celo dosegel rekord, a so z njim zadovoljili komaj polovico vseh potreb, je dejal Stephen O’Brien iz Združenih narodov. Ti so pozvali k zbiranju pomoči za Jemen, potrebujejo dobri dve milijardi dolarjev, kar je največ do zdaj.

Sistem za razdelitev pomoči je prepočasen in zastarel ter potreben prenove, so ostri strokovnjaki. Človekoljubne organizacije so na koncu z močmi, sistem razpada. Konflikti v izpostavljenih državah so dolgotrajni in predvidljivi, načrti za pomoč, ki jih uporabljajo humanitarne organizacije, pa slonijo na kratkih konfliktih. Drugi vidik, ki ga je tudi vredno vzeti v obzir, je poročanje iz držav, ki jih pretresa lakota. Jemen in Južni Sudan sta preprosto preveč nevarna za novinarje, zato je poročanje od tam močno okrnjeno, pomanjkanje informacij kvari realno sliko razsežnosti konfliktov. Unicefova študija iz leta 2014 pa prikazuje, da bi povečane investicije v ogrožena območja lahko skrčila humanitarne vložke za več kot polovico.

Vir in podrobneje

The post Somaliji, Nigeriji, Južnemu Sudanu in Jemnu grozi lakota first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Tomo Križnar je iz Slovenije odšel 7. aprila in pristal v glavnem mestu Južnega Sudana, v Jubi. Nubskih gor ni dosegel, saj so ga prej zajele tamkajšnje oblasti  in ga obtožile, da nima pravih dokumentov za premikanje po državi ter za snemanje.

Križnar je iskal pot čez naftna polja, po kateri bi lahko v Nubske gore pripeljal 175 tisoč evrov vredno napravo za iskanje vode. Oblasti v Južnem Sudanu so ga aretirale 19. maja, ker ni imel pravega dokumenta.

Konec tedna so ga po posredovanju slovenskega zunanjega ministrstva izpustili iz zapora.

Kot smo poročali, je slovenski aktivist in humanitarni delavec bil v Sudanu zaprt že leta 2006, ko je v zaporu v kraju El Fašir preživel približno mesec dni. Policija ga je aretirala, ko je želel nezakonito vstopiti v državo, saj ni imel vizuma. Obsodili so ga na dve leti zaporne kazni in plačilo kazni v višini 2000 evrov. Šele na podlagi pomilostitve sudanskega predsednika Omarja al Baširja so ga izpustili iz zapora.

Leta 2003 je bil zaprt tudi v zaporu v Etiopiji. Tamkajšnja policija ga je aretirala na območju omejenega gibanja, saj naj bi bil tam brez potrebnega dovoljenja.

Sicer pa je Tomo Križnar lani prejel nagrado Državljan Evrope 2015. To Evropski parlament nagrado podeljuje od leta 2008, namenjena pa je posameznikom ali skupinam, ki so si posebej prizadevali za vzajemno razumevanje in tesnejše povezovanje narodov Evropske unije, bili aktivni na področju čezmejnega sodelovanja ali se vsakodnevno ukvarjali z uresničevanjem načel evropske listine temeljnih pravic v praksi.

The post Humanitarec Križnar nazaj v Sloveniji first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Novico o aretaciji je potrdilo ministrstvo za zunanje zadeve, kjer so še povedali, da so z njim v stiku prek nemškega diplomata.Zakaj so ga aretirali in kje je zaprt, za zdaj še ni znano, o njegovi usodi pa se pogaja nemško veleposlaništvo, s katerim je v stiku slovensko zunanje ministrstvo.

Slovenski aktivist in humanitarni delavec je bil v Sudanu zaprt že leta 2006, ko je v zaporu v kraju El Fašir preživel približno mesec dni. Policija ga je aretirala, ko je želel nezakonito vstopiti v državo, saj ni imel vizuma. Obsodili so ga na dve leti zaporne kazni in plačilo kazni v višini 2000 evrov. Šele na podlagi pomilostitve sudanskega predsednika Omarja al Baširja so ga izpustili iz zapora.

Leta 2003 je bil zaprt tudi v zaporu v Etiopiji. Tamkajšnja policija ga je aretirala na območju omejenega gibanja, saj naj bi bil tam brez potrebnega dovoljenja.

Sicer pa je Tomo Križnar lani prejel nagrado Državljan Evrope 2015. To Evropski parlament nagrado podeljuje od leta 2008, namenjena pa je posameznikom ali skupinam, ki so si posebej prizadevali za vzajemno razumevanje in tesnejše povezovanje narodov Evropske unije, bili aktivni na področju čezmejnega sodelovanja ali se vsakodnevno ukvarjali z uresničevanjem načel evropske listine temeljnih pravic v praksi.

The post Križnar aretiran v Južnem Sudanu first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.