Migranti in tisti, ki zagovarjajo njihove pravice, se v Evropi, kjer v zadnjih obdobjih prevladujejo politike strahu in zavračanja, soočajo s posebno težkimi trenutki. Usodni brodolomi za migrante, ki so izgubili življenje v Rokavskem prelivu in Sredozemskem morju (v sledenjem 1.369 migrantov  v letu 2021), ljudje, ki jih na meji z Belorusijo puščajo umirati v mrzlih gozdovih na pragu EU, nešteto izgonov in vračanj migrantov v Grčiji in na Balkanski migranstki poti, je le nekaj primerov.

Manou Ballyn iz Caritas Belgije koordinira projekt zagotavljanja podpore mladoletnikom brez spremstva iz Eritreje, Sudana in Etiopije, ki so na poti skozi Belgijo v Združeno kraljestvo. Pojasnjuje težko pot, ki jo doživljajo številni mladoletniki brez spremstva: “Mnogi so šli skozi Libijo, kjer so bili izpostavljeni spolnemu nasilju, suženjstvu ter groznemu in zelo travmatičnemu ravnanju. V Evropi tega še zdaleč ni konec, mnogi poročajo o policijskem nasilju in kraji osebnih stvari.”

Tudi mnoge begunke iz Sirije, ki so pribežale v Libanon, so žrtve spolnega nasilja. Caritas Libanon jim pomaga s celostno oskrbo v dveh zavetiščih, preko projekta, ki poteka v partnerstvi s Slovensko karitas in s sofinanciranjem Ministrstva za zunanje zadeve RS. Koordinatorica projekta, Hessen Sayah je povedala eno izmed zgodb begunk, ki je bila žrtev nasilja: »M. je 16-letno dekle, ki je v Libanon je prišla z mamo. Njen oče je umrl v Siriji. Po očetovi smrti se je mati začela ukvarjati s prostitucijo. M. je obvezovala, naj dela z njo, čeprav ni želela. Ko je prišla v zavetišče Caritas Libanon je imela težave s spanjem in samomorilne misli, zaradi česar je bilo potrebno psihiatrično zdravljenje, saj je zbolela za posttravmatsko stresno motnjo. Sedaj ji gre že bolje, saj se že smeji.«

V zvezi z izzivi migracij evropske voditelje pozivamo, naj se uprejo poskusom omilitve Konvencije o statusu beguncev, legalizacije vračanja in uvedbe odstopanj od zakonodaje EU, pri čemer je slednje nedavno predlagala Evropska komisija v zvezi s Poljsko, Litvo in Latvijo. Prav tako se močno pridružujemo sporočilu papeža Frančiška, ki ga je med obiskom v Grčiji na Lezbosu, 5. decembra letos, opozoril na obstoječe razmere, nevredne človeka: “Zaskrbljujoče je slišati predloge, da bi se skupna sredstva uporabila za gradnjo zidov in bodeče žice kot rešitev. […] Vendar se težave ne rešujejo in sožitje ne izboljšuje z gradnjo višjih zidov, temveč s skupnimi močmi pri skrbi za druge v skladu s konkretnimi možnostmi vsakega in ob spoštovanju prava, pri čemer ima vedno prednost neodtujljiva vrednost življenja vsakega človeškega bitja.”

“Ko obeležujemo  mednarodni dan migrantov, je nujno premagati strah in namesto tega sprejeti migracije in ljudi na poti, kot naravni pojav, ki ga je treba organizirano olajšati. Ljudje že od nekdaj prehajajo meje, najsi gre za iskanje miru, ljubezni ali boljših priložnosti in pogojev za življenje, in to se ne bo nehalo, ne glede na to, kako visoki bodo zidovi. Pozivamo k temeljni spremembi migracijskih politik: namesto da financiramo gradnjo zidov, da bi ustavili gibanje ljudi, vlagajmo v varne in redne poti, dostojne sprejemne centre in bolj prijazne družbe, ki omogočajo socialno vključevanje za skupno dobro,” pravi Maria Nyman, generalna tajnica Caritas Europa.

Na Slovenski karitas so se nas v teh dneh zelo dotaknile tudi besede devetletnega učenca Nejca, ki obiskuje četrti razred osnovne šole. V sklopu literarnega natečaja Karitas na temo uresničevanja ciljev trajnostnega razvoja, ki  je potekal v novembru 2021 kot del projekta »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022«, je med drugim zapisal: »Ubogi ljudje se trudijo, ko poskušajo najti boljše življenje kot begunci, pa jih mi zavračamo. Saj so ljudje, kajne? In enako so vredni kot mi, je tako? Ampak nekateri mislijo, da če so bogati, imajo pravico zavračati druge ljudi, ki imajo enake pravice kot mi. Postavljamo žičnate ograje, da jim čim bolj otežimo življenje. So enako vredni kot mi, le bolj revni, zato pa polni upanja. Evropejci bi lahko bili bolj razumevajoči do njihovih razmer; naše so precej boljše, saj imamo dostop do hrane, vode, toplote …«

Na koncu želimo poudariti pozitivni prispevek migracij v naše družbe, saj migranti s svojim delom in veščinami pomembno prispevajo k razvoju in normalnemu delovanju naših družb, kar se je v EU posebej pokazalo v času covid-19. Hkrati se želimo pokloniti neštetim ljudem, ki tako ali drugače pomagajo migrantom ter namesto strahu izberejo srečanje in sočutje. Spodbujati je treba solidarnost in vključujoče družbe, ki sprejemajo, ne pa sovraštva in delitve.

Ob tem na Slovenski karitas vabimo h konkretni solidarnosti z migranti, ki so prišli čez Belorusijo na Poljsko in so brez osnovnih dobrin. Zbrana sredstva bodo posredovana Caritas Poljski, migrantom pomagala z osnovnimi potrebščinami za življenje, otrokom migrantom zagotovila tudi izobraževalne in ustvarjalne pripomočke, opremila otroška igrišča in izobraževalne sobe za otroke v 7 centrih za migrantke družine na Poljskem, kjer bo izvajala tudi integracijske delavnice in psihološko pomoč za odrasle in otroke.

Migrantom na Poljskem (ob Beloruski meji) lahko pomagate s SMS sporočilom KARITAS5 na 1919 z vrednostjo daru v višini 5 EUR ali z nakazilom na: 

Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana

TRR: SI56 02140-0015556761

Sklic: SI 00 840

Namen: Pomoč begunci

Humanitarna informacijsko koordinacijska točka v primeru kriz je del aktivnosti projekta »Krepitev učinkovitosti odziva NVO v sodelovanju z zasebnim sektorjem na področju mednarodne humanitarne pomoči«, ki ga izvajata Platforma SLOGA in Slovenska karitas v sklopu strateškega partnerstva na področju humanitarne pomoči. Sofinancira ga Ministrstvo za zunanje zadeve RS. Mnenja izražena v objavi predstavljajo mnenja avtorja in ne predstavljajo uradnih stališč Vlade Republike Slovenije in Ministrstva za zunanje zadeve.

The post Spodbujajmo solidarnost, varne, urejene in redne poti migracij first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Leta 2013 so Mednarodni odbor Rdečega križa in nekatera evropska nacionalna društva rdečega križa kot odgovor na migracije vzpostavili fotogalerijo ljudi, ki iščejo svoje pogrešani sorodnike www.tracetheface.org.Tako so ljudem pomagali locirati pogrešane sorodnike, ki bi lahko bili kjerkoli vzdolž migrantske poti v Evropo.

Spletna stran Trace the Face je od začetka delovanja omogočila ponovno združitev 245 družin, od tega v letošnjem letu 22.

The post Iskanje pogrešanih na Trace the Face first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Aktivnosti projekta so bile usmerjene tudi k bolj pravičnim in učinkovitim politikam na področju migracij in razvoja v luči varnih poti in zakonitih migracij ter doseganja zavez uradne razvojne pomoči. Ob tem je bilo pomembno tudi spodbujanje k uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja, ki ljudem v revnih državah dajejo možnost, da se niso priseljeni seliti.

Veseli nas, da smo v dobrih treh letih s številnimi izvedenimi aktivnostmi prispevali k večjemu razumevanju in k pozitivnim pogledom na to zelo kompleksno problematiko migracij in njene povezave z globalnim trajnostnim razvojem v slovenski javnosti. Velikokrat so po končanih dogodkih udeleženci prišli do nas in nam povedali, da sedaj bolje razumejo, kajti prej jim tega na tako celosten način ni še nihče predstavil.

Jana Lampe, vodja projekta MIND

Ob izvedbi številnih aktivnosti so najbolj nagovorile osebne zgodbe in pričevanja migrantov in beguncev, ki so na poti v bolj dostojno življenje šli čez pravo kalvarijo, mnogi pa jo še doživljajo, je v sporočilu za javnost med drugim napisala Slovenska karitas.

Na Karitas občudujejo njihov pogum in pozivajo k več solidarnosti in sprejemanju migrantom in beguncev na ravni družbe in politik, da bodo le-ti lahko v polnosti zaživeli človeka vredno življenje. Karitas jim izraža tudi dejavno konkretno podporo, saj je lani z materialno pomočjo pomagala 5.900 migrantom v Sloveniji. Ob podpori Republike Slovenije, pa pomagala tudi migrantom, beguncem in notranje razseljenim ljudem po svetu v sodelovanju z mednarodno mrežo Karitas, še posebej v BiH in Siriji.

Na svetu danes živi 272 milijonov mednarodnih migrantov, vsak pa ima svojo zgodbo, ki ji moramo prisluhniti, da bi jih razumeli. K tej kulturi srečanja nas spodbuja tudi papež Frančišek. Med  mednarodnimi migranti je dve tretjini delovnih migrantov, ki so svoj dom zapustili zaradi revščine, lakote, brezposelnosti in boljših priložnosti. Zapolnjujejo prosta delovna mesta v ključnih sektorjih in s tem prispevajo k razvoju držav v katere so se preselili s svojim delom, znanjem in veščinami. Ti delavci med pandemijo COVID-19 igrajo pomembno vlogo pri tem, da živilske trgovine, javni prevoz, oskrba na domu in zdravstvene storitve delujejo naprej. Raziskave so pokazale, da ob tem prispevajo več v sistem socialne zaščite gostujočih držav, kot so sami deležni njegovih koristi. Pri delu so na žalost tudi pogosto izkoriščeni, kršene so njihove pravice …

Caritas Europa je marca 2021 opozorila na izzive, s katerimi se soočajo neevidentirane migranti, ki s svojim delom veliko prispevajo v EU družbo, nimajo pa nobenih pravic, in pozvala k reševanju tega izziva predvsem v širšem kontekstu urejanja poti zakonitih migracij.

Da bi bilo v Sloveniji več razumevanja te kompleksne problematike migracij in njihove povezave z globalnim trajnostnim razvojem in s tem povečanega sprejemanja ter vključevanja migrantov v družbo, je Slovenska karitas v projektu MIND izvedla številne dogodke in aktivnosti, kot so okrogle mize, solidarnostni teki in pohodi, akcije ozaveščanja na socialnih omrežjih, mobilno izobraževalno razstavo, organizirala srečanja in pogovore z migranti ter pripravila različne didaktične materiale in spletni kviz za šole in mlade, ki so podrobno predstavljeni in dostopni na spletni strani Slovenske karitas.

Ob zaključku projekta MIND se na Slovenski karitas zahvaljujemo vsakemu, ki je na kakršen koli način sodeloval v projektu in prispeval k bolj pozitivnim, objektivnim in celovitim pogledom na migracije. Zahvala Slovenski škofovski konferenci, ki je podprla ta projekt že ob njegovem začetku, vsem govornikom in strokovnjakom, ki so sodelovali pri izvedbi aktivnosti, ambasadorjem projekta, udeležencem na dogodkih (mlajši in starejši generaciji), medijem, ki so poročali o teh temah, politikom, ki so podprli naša prizadevanja, sodelujočim NVO in platformi SLOGA, posebej pa vsem migrantom, ki so bili pripravljeni z nami podeliti svoje zgodbe in izkušnje.

generalni tajnik Peter Tomažič

Iz med nastalih gradiv je še posebej pomembna strokovna zagovorniška publikacija Naš skupni dom, ki predstavlja zgodovinsko in trenutno stanje migracij v Sloveniji, osvetljuje izzive priseljevanja, odseljevanja v Sloveniji, v sodelovanju z Inštitutom RS za socialno varstvo. Ob izdaji je potekala okrogla miza s strokovnjaki, ki so sodelovali pri nastanku publikacije. Prejeli so jo politiki, strokovnjaki, knjižnice.
Trajno sled prizadevanj projekta bodo zapustili tudi videi s sedmimi pričevanji prve in druge generacije migrantov, ki živijo v Sloveniji ter Slovenke, ki se je izselila v tujino.

Iz zgodb je nastal 53-minutni dokumentarni film Zemlja, naš skupni dom, ki si ga lahko ogledate tukaj.

The post Slovenska karitas: Kalvarija je simbol poti mnogih migrantov in beguncev first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Mednarodna organizacija za migracije IOM poziva k dostopu k preživelim v migracijskem centru, izpustitvi vseh migrantov po vsej državi in ponovno zagotovitvi varnih, predvidljivih selitvenih možnosti za migrante.

Osebje IOM, ki je bilo prisotno ob izbruhu požara, poroča, da je bilo v tem času v prenapolnjenem zaporu skoraj 900 migrantov, večinoma Etiopijcev, od tega jih je bilo več kot 350 na območju hangarja, v katerem je izbruhnil požar.

IOM in njeni partnerji preživelim pomagajo pri dodatni zdravniški oskrbi in pri iskanju mrtvih in ranjenih. Migrantski skupnosti v Sani je treba omogočiti, da dostojno pokopljejo mrtve in žalujejo za njimi, poudarja Carmela Godeau, regionalna direktorica IOM.

Prioriteta je skrb za migrante v kritičnem stanju, toda zaradi povečane varnostne prisotnosti v bolnicah je otežen dostop do njih. Godeaujeva poziva, da je treba človekoljubnim delavcem in zdravstvenim delavcem omogočiti dostop, da bodo lahko skrbeli za prizadete v ognju in druge, ki so v oskrbi IOM in  njenih partnerjev.

Jemen je tranzitna država za deset tisoče migrantov, ki z afriškega Roga potujejo v Saudsko Arabijo. Zaradi omejitve gibanja zaradi covida-19 je število prišlekov močno upadlo, od prek 138,000 v letu 2019 na 37,500 v lanskem letu. Na tisoče migrantov, ki so obtičali na poti, imajo zelo slab dostop do osnovnih storitev in zaščite.

IOM je z etiopsko vlado pripravljala program prostovoljne vrnitve, vendar so priprave zaradi pandemije zastale. Do zdaj se je samo v Adnu za vrnitev registriralo 6000 ljudi.

Zahtevo IOM je podprl tudi evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič:

[av_social_share title=’

We call for urgent humanitarian access in aid of the people in Sana’a immigration holding facility affected by a disastrous fire break out. We stand by the victims and support health workers of @IOM_Yemen on site. #Yemen https://t.co/OMGFMJZHZe

— Janez Lenarčič (@JanezLenarcic) March 9, 2021

‘ buttons=” yelp_link=’https://www.yelp.com’ style=” alb_description=” id=” custom_class=” av_uid=’av-2gdesv’ admin_preview_bg=”]

The post Uničujoč požar v imigracijskem zaporu v Jemnu first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Skupna nujna sredstva, dodeljena grškim organom in mednarodnim organizacijam, ki delujejo v Grčiji, zdaj znašajo 361,82 milijona evrov, poleg tega pa je bilo Grčiji v okviru nacionalnih programov za obdobje 2014–2020 dodeljenih 509,5 milijona evrov.

V okviru instrumenta nujne pomoči bo Komisija namenila tudi dodatnih 1,22 milijona evrov za podporo dejavnosti UNHCR v Bolgariji. Financiranje bo namenjeno izboljšanju azilnih postopkov in zagotavljanju pravne, psihološke in psihosocialne podpore, tudi otrokom migrantov. Celotna nujna pomoč Bolgariji za upravljanje meja in priseljenskega toka se bo tako povečala na 170 milijonov evrov, poleg 91 milijonov evrov, dodeljenih Bolgariji v okviru nacionalnih programov za obdobje 2014–2020.

The post UNHCR z dodatnimi sredstvi za begunce v Grčiji in Bolgariji first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Lokalna nevladna organizacija Praxis v svojem nedavnem poročilu potrjuje, da begunci in migranti v Beogradu še vedno prejmejo le en obrok dnevno. Ocenjujejo, da je še vedno okoli 1000 ljudi prisiljenih spati v skladiščih ter se greti s kurjenjem odpadkov. Velik delež, kar okoli 20 odstotkov teh, ki so prisiljeni biti na prostem, je otrok.

Zdravniki brez meja so 7. februarja objavili tvit s takim besedilom: “Eden od otrok brez spremstva, za katerega je poskrbela naša ekipa v Srbiji, je bil star le 8 let. Predstavljajte si, da vaš tretješolec sam potuje v Evropo.” Socialne službe in urad za azil za otroke ne poskrbijo na sistematičen način.

Prav tako ni sistematično niti zadostno razdeljevanje zimskih oblačil in obutve, kar pa so v drugi polovici januarja sicer v Beogradu intenzivirali. Da Madžarska vzdržuje tempo svojih napadov na človekove pravice beguncev, situacijo še slabša. Od 23. januarja so madžarske oblasti znižale dnevni sprejem na madžarsko ozemlje in do postopkov za pridobitev azila na “tranzitnem območju” na 10 oseb na dan (prej 20).

Več kot tisoč beguncev in begunk, migrantov in migrantk je izpostavljenih boleznim in nečloveškim življenjskim razmeram, ker jim srbske oblasti niso zagotovile nastanitve, hrane in zdravstvene oskrbe. Prisiljeni so k prenašanju ekstremno mrzlih zimskih temperatur, tako da kurijo ognje in se zatekajo v propadajoča skladišča v glavnem mestu.

Okrog 1200 beguncev in migrantov spi v zapuščenih skladiščih v središču Beograda. V Amnesty International soo bili priča tamkajšnjim nečloveškim razmeram, in zaradi temperatur, ki dosegajo -20 °C, obstaja resno tveganje za bolezni in celo smrt zaradi podhladive in ozeblin. (Za podrobnosti vabljeni k branju komentarja raziskovalca Todorja Gardosa – v angleščini.)

Večina nima sredstev, da bi se preživljali, in živijo zgolj z majhnim obrokom hrane enkrat dnevno, ki jim ga zagotavlja nevladna organizacija. Srbskim oblastem ni uspelo zagotoviti primerne hrane, vode in sanitarij, zdravniške oskrbe, primernih oblačil in osnovne nastanitve. Ljudje so se prisiljeni greti ob ognjih, kurijo ostanke lesa in odpadne materiale, vključno s plastiko, ki proizvaja strupen dim in povečuje tveganje za širjenje plamenov. Številni ljudje nimajo osnovnih oblačil, kot so nogavice in zimski čevlji.

Po podatkih UNHCR predstavljajo četrtino teh beguncev in migrantov otroci brez spremstva, med njimi so nekateri stari šele 11 let. Grozijo jim nadaljnje zlorabe, še posebej pa jih ogrožajo težke bivalne razmere in izkoriščanje. Številni med njimi v skladiščih živijo že mesece.

Vlada je novembra 2016 nevladne organizacije, ki zagotavljajo podporo, obvestila, da njihova podpora zunaj uradnih centrov »ni več sprejemljiva«; hkrati z napovedjo, da se kapacitete ne bodo povečale.

Amnesty zato poziva k podpisu apela srbskim oblastem, da nastale razmere uredijo.

The post AI: Apel za Srbijo first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Države članice so v tem obdobju okrepile preselitve iz tretjih držav in doslej omogočile varno in zakonito pot v Evropo 13.968 osebam.

V zvezi s premestitvami iz Grčije in Italije se je ohranil splošni pozitivni trend: opravljenih je bilo 3.813 premestitev, pri čemer je bilo v decembru doseženo doslej najvišje število premestitev v enem mesecu (1.926). Skupaj je bilo premeščenih 11.966 oseb (8 766 iz Grčije in 3 200 iz Italije).

V Slovenijo je bilo doslej skupaj premeščenih 23 oseb iz Italije in 101 oseba iz Grčije.

Države EU bi morale na splošno pospešiti delo, da bi ohranile in dosegle mesečne cilje glede premestitev, ki jih je določila Komisija, in sicer 1.000 premestitev iz Italije in 2.000 premestitev iz Grčije.

Komisija bo naslednje poročilo objavila marca 2017.

Celotno sporočilo

The post Evropska komisija objavila 9. poročilo o napredku glede premestitev in preselitev first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Grčija bo prejela 3,9 milijona evrov za izboljšanje pogojev za sprejem migrantov na grških otokih. Sredstva bodo porabljena za hrano, namestitev in prevoz migrantov na otoke ter začasno namestitev na ladjah. Komisija je od leta 2015 Grčiji namenila milijardo evrov za upravljanje migracij in meja.

Bolgarija pa bo prejela 6,1 milijona evrov sredstev za izboljšanje zaščite otrok brez spremstva, izvajanje prostovoljnega vračanja, podporo reintegraciji ter obveščanje in svetovanje migrantom. Dobršen del sredstev bo namenjen tudi izboljšanju upravljanja migracij in azilnega sistema v Bolgariji. Doslej dodeljena nujna pomoč Bolgariji v višini 149 milijonov evrov dopolnjuje 91 milijonov evrov že dodeljenih sredstev iz nacionalnih programov za obdobje 2014–2020.

The post Finančna pomoč EU za upravjanje migracij v Grčiji in Bolgariji first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Konec maja je v Istanbulu potekal prvi Svetovni humanitarni vrh kot odziv na naraščajoče humanitarne izzive, ki je združil relevantne deležnike z različnih sfer na področju humanitarne pomoči iz več kot 170 držav. 19. septembra bo kot zasedanje na visoki ravni v sklopu Generalne skupščine Organizacije združenih narodov potekal Vrh o obsežnih gibanjih beguncev in migrantov s ciljem sodelovanja držav pri upravljanju migracij ter zagotavljanja bolj humanega in usklajenega pristopa. O teh procesih so na okrogli mizi, ki jo je moderiral direktor platforme SLOGA Albin Keuc, po uvodnem video nagovoru Martina Nesirkyja, direktorja Informacijske službe Združenih narodov na Dunaju, razpravljali prof. dr. Maja Bučar s Fakultete za družbene vede, Dubravka Šekoranja, vodja Sektorja za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč na Ministrstvu za zunanje zadeve, Zoran Stančič, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, Špela Majcen Marušič, predstavnica za odnose z javnostmi na Uradu Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) Slovenija, in Jasna Djordjević, članica Strokovnega sveta za mednarodno razvojno sodelovanje pri Ministrstvu za zunanje zadeve.

Martin Nesirky je v video nagovoru opozoril, da je po svetu 130 milijonov ljudi odvisnih od humanitarne pomoči. Rdeča nit tako Agende za človeštvo in Agende 2030 za trajnostni razvoj je, da ne smemo nikogar pustiti zadaj. Trajnostni razvoj zahteva trajnostni mir. Generalni sekretar Organizacije združenih narodov Ban Ki-moon se je v septembru udeležil vrha G20 na Kitajskem, na katerem je predstavil dolgoročno vizijo trajnostnega razvoja, posebej v luči stabilne, vključujoče, trajnostne gospodarske rasti in uresničevanja Pariškega dogovora. Na Vrhu o beguncih in migrantih bodo svetovni voditelji prvič na srečanju na visoki ravni razpravljali o migracijah, kar je rezultat nepričakovanih stopenj mednarodne mobilnosti. Naslavljanje humanitarnih potreb je skupna, vendar deljena odgovornost. Cilj Vrha o beguncih in migrantih je priprava načrta oz. okvirja za naslavljanje potreb migrantov ter beguncev.

Prof. dr. Maja Bučar je opozorila na ogromen razkorak med sprejetimi zavezami in njihovim dejanskim uresničevanjem. Septembra lani so se svetovni voditelji soglasno zavezali k ciljem trajnostnega razvoja, ki določajo zagotavljanje varnih, urejenih in rednih migracij vseh migrantov ter polno spoštovanje njihovih človekovih pravic. Nedolgo po tem se je t. i. balkanska pot beguncev in migrantov obrnila čez Slovenijo ter glede uresničevanja tega cilja smo lahko zelo skeptični. Glede razkoraka med sprejetimi zavezami in njihovim izvajanjem je opozorila, da vzrok leži tudi v nepoznavanju zavez; zato je potrebno krepiti ozaveščanje, kako se od podpisanih zavez premakniti k njihovemu uresničevanju.

Dubravka Šekoranja je povedala, da organizacija prvega Svetovnega humanitarnega vrha predstavlja uspeh mednarodne skupnosti. Vrh je bil sklican kot odziv na naraščajoč prepad med potrebami in sredstvi, ki so na voljo. Slovenija se je v priprave na Svetovni humanitarni vrh zgodaj vključila in je bila med bolj aktivnimi državami članicami Organizacije združenih narodov. V procesu posvetovanj pred Vrhom je aktivno sodelovala z nevladnimi organizacijami in organizirala srečanje po Vrhu, kar predstavlja primer dobre prakse sodelovanja med zunanjim ministrstvom ter nevladnimi organizacijami pri sooblikovanju politik. Slovensko delegacijo je na Svetovnem humanitarnem vrhu vodil predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Miro Cerar, vodja delegacije na Vrhu o beguncih in migrantih bo predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Poleg splošnih zavez Svetovnega humanitarnega vrha je Slovenija sprejela dodatne nacionalne zaveze skladno s prioritetami slovenske mednarodne humanitarne pomoči, vključno s krepitvijo financiranja in učinkovitosti pomoči. Na Vrhu o beguncih in migrantih lahko pričakujemo dogovor o naslavljanju begunskih vprašanj, dogovor o urejenih migracijah je bil prestavljen v 2018. Za spremljanje uresničevanja zavez Svetovnega humanitarnega vrha bo vzpostavljen poseben mehanizem. Glede ključnih izzivov pri naslavljanju humanitarnih potreb je Šekoranja poudarila, da je prioritete ob omejenih zmogljivostih težko določiti. Izpostavila je ozaveščanje, partnerstvo in učinkovitost; razvojna pomoč je namreč povezana z vsako družbeno celico.

Zoran Stančič je poudaril, da je Evropska unija največja donatorica humanitarne pomoči. Evropska unija je bila aktivno vključena v priprave na Svetovni humanitarni vrh, priprave so zajemale posvetovanja s številnimi deležniki. Kot odziv na begunsko krizo v Evropi je bil vzpostavljen program pomoči Turčiji s ciljem oskrbe beguncev. Poudarek stališč Evropske unije na Vrhu o beguncih in migrantih je na skupnem ukrepanju ter naslavljanju temeljnih vzrokov migracij v izvornih državah.

Špela Majcen Marušič je izpostavila, da je v Evropo je v preteklem letu vstopilo več kot milijon beguncev in migrantov, vendar je po svetu 64 milijonov razseljenih oseb po drugih kontinentih. Znotraj te številke je le 22,3 milijonov beguncev, pretežni delež predstavljajo notranje razseljene osebe, prosilci za mednarodno zaščito in osebe brez državljanstva. Pri naslavljanju begunske in migrantske problematike je izpostavila pomen mednarodnega sodelovanja in pravnih mehanizmov (vzpostavljenih varnih poti). Na Vrhu o beguncih in migrantih, ki bo potekal 19. septembra kot zasedanje na visoki ravni Generalne skupščine Organizacije združenih narodov v New Yorku (Združene države Amerike), se načrtuje vzpostavitev celovitega okvirja za odzivanje. Poleg oskrbe beguncev je pomembno tudi delo s skupnostmi, ki begunce sprejmejo, kjer prepoznava ključno vlogo nevladnih organizacij. Beguncem je potrebno pomagati, da uspejo v novem okolju, hkrati je potrebno krepiti razumevanje skupnosti. Pozabiti ne smemo niti na naslavljanje temeljnih vzrokov migracij.

Jasna Djordjević je opozorila, da je brez vzpostavitve trajnostnega miru vprašljivo uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja. Za učinkovitejše naslavljanje humanitarnih izzivov je prvenstveno potrebna politična volja.

Panelisti so se dotaknili tudi aktualne begunske in migrantske krize. Prof. dr. Maja Bučar je izpostavila spremenljiv diskurz med humanitarnimi problemi ter varnostnimi vprašanji. Enako meni Zoran Stančič, da je odgovornost za nestrpnost dela splošne javnosti do begunskih in migrantskih vprašanj na plečih politične elite, ki je vseskozi hkrati govorila o humanitarnem ter varnostnem izzivu. Strinjala sta se o ključni vlogi medijev, saj je ključen izziv naslavljanje strahov splošne množice, zato je potrebno predstavljati dobre prakse integracije migrantov v slovensko okolje. Stančič je dodal, da se moramo premakniti od gašenja požara k dolgoročnemu delu z deležniki na lokalni ravni. Špela Majcen Marušič se je strinjala, da je potrebno krepiti ozaveščanje po celotni državi. Jasna Djordjević je na primeru problematike delavcev migrantov v Sloveniji dodala, da se migrantske tematike ne dotikajo le prihoda migrantov iz tujih držav.

V razpravi so bila odprta vprašanja glede identifikacije temeljnih vzrokov migracij in politizacije humanitarne pomoči. Prof. dr. Maja Bučar meni, da svet odgovora glede redistribucije virov še ni sposoben dati. Kljub razvojni politiki, ki si prizadeva globalne neenakosti naslavljati od 2. svetovne vojne dalje, se neenakosti povečujejo; ker je svet globalna vas in informacije potujejo s svetlobno hitrostjo, beležimo rekordne stopnje mednarodnih migracij. Govorci so se strinjali, da so za spremembo diskurza primarno odgovorni odločevalci, zanemariti pa ne gre vloge medijev. Ozaveščanje bo tudi pripomoglo k uresničevanju zavez, sprejetih na mednarodni ravni, tudi v praksi, na nacionalni ravni. Humanitarne izzive lahko učinkovito naslavljamo le z aktivnimi partnerstvi, kar je eden od ciljev trajnostnega razvoja.

The post Od besed k dejanjem: uresničevanje sprejetih zavez za učinkovitejše in vključujoče odzivanje na humanitarne odzive first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Policisti na mejnih prehodih so do konca junija letos vstop v državo preprečili 13.324 osebam, v celotnem lanskem letu pa 8.913 osebam, kažejo podatki nemškega zveznega ministrstva za notranje zadeve.

V prvih šestih mesecih letošnjega leta so iz Nemčije deportirali 13.743 oseb, v celotnem lanskem letu pa 20.888. Nemško notranje ministrstvo je septembra 2015 znova uvedlo nadzor na zunanjih mejah, lokalne oblasti pa so dobile navodila, naj deportirajo več migrantov.

Obeta se tudi pospešitev deportacijskega postopka, po katerem bo Nemčija lahko deportirala tiste prebežnike, za katere bodo ocenili, da predstavljajo grožnjo javni varnosti. Poleg tega se pojavljajo težnje po prepoevdi dvojnega državljanstva. Posamezniki, ki ne prihajajo iz EU-ja, se morajo po nemški zakonodaji ob prošnji za nemško državljanstvo svojemu obstoječemu državljanstvu odpovedati.

Foto: AP

The post Nemčija strožje do beguncev in migrantov first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.