Zdaj ni čas za zmanjšanje proračuna za humanitarno pomoč, temveč za povečanje, je v pogovoru za New Humanitarian med drugim poudaril komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič. V pogovoru dan potem, ko je evropska komisija razglasila novo strategijo humanitarne pomoči, s katero naj bi se okrepila svojo navzočnost na tem področju, je slovenski komisar poudaril, da EU hoče pokazati svojo vodilno vlogo: »Voditeljstvo pa temelji na dejanjih, ne na besedah in v tem hočemo biti zgled.«
ECHO je že v začetku leta napovedal povečanje letošnje pomoči za 60 odstotkov, kar pomeni 40 odstotkov celotne človekoljubne pomoči v svetu.
In kako zmanjšati prepad med razpoložljivi sredstvi in vse večjimi humanitarnimi potrebami? Z uporabo obstoječih sredstev na bolj učinkovit način, našteva Lenarčič, s povečanjem deleža denarnih podpor (ki so zelo učinkovite in prejemnikom ohranijo dostojanstvo), s povečanjem donorske baze (ZDA, Nemčija in Evropska komisija trenutno prispevajo kar 60 odstotkov sredstev za humanitarno pomoč), in seveda z zmanjšanjem humanitarnih potreb z naslavljanjem vzrokov za nastajanje humanitarnih kriz in iskanjem dolgoročnih rešitev.
Na vprašanje, kako lahko ECHO premaga pravne ovire, zaradi katerih je mogoče humanitarno pomoč EU razdeljevati le prek partnerjev s sedežem v EU ali prek organizacij Združenih narodov, ne pa neposredno prek lokalnih nevladnih organizacij (delež te pomoči trenutno znaša le 2 odstotka), je Lenarčič pojasnil, da je lokalizacija mogoča in da evropska komisija resno jemlje svoje obveznosti v programu Grand Bargain. Lokalizacija ni problem tam, kjer imajo svoje lokalne podružnice velike humanitarne nevladne organizacije, majhne lokalne organizacije pa pogosti ne morejo izpolniti kriterijev glede transparentnosti, odgovornosti in jasnega finančnega poslovodstva je poudaril.
Intervju, v katerem je komisar spregovoril še o podnebnih spremembah kot humanitarni krizi, evropski migracijski politiki, cepilnem nacionalizmu in dekolonizaciji pomoči, si lahko v celoti preberete TU.