Britanska humanitarna organizacija Care je objavila seznam 10 humanitarnih kriz, ki so bile v letu 2021 deležne le malo medijske pozornosti. Tako so denimo o krizi v Zambiji, kjer podnebne spremembe netijo prehransko krizo in kjer potrebuje humanitarno pomoč 1,2 milijona ljudi, našteli v prvem devetih mesedih lanskega leta 512 spletnih člankov. Za primerjavo: v istem času so jih o vesoljskih podvigih Jeffa Bezosa in Elona Muska objavili 239,422!
Deset najbolj spregledanih svetovnih humanitarnih kriz leta 2021:
- Zambija: Skoraj 60 odstotkov prebivalcev živi pod mejo revščine, to je z 1,9 dolarja prihodka na dan. Zaradi dolgotrajne suše se večja prehranska negotovost; delež podhranjenih je eden najvišjih na svetu.
- Ukrajina: Po osmih letih oboroženega spopada v vzhodni Ukrajini so posledice za življenja milijonov ljudi v regijah Doneck in Luhansk velike. Po ocenah Združenih narodov je leta 2021 humanitarno pomoč in zaščito potrebovalo približno 3,4 milijona ljudi.
- Malavi je ena od držav, kjer najbolj čutijo posledice podnebnih sprememb. Ukrepi za prilagoditev, kot so namakalni sistemi ali nova semena, so dragi in s tem večini prebivalcev nedosegljivi.
- Centralnoafriška republika: Država se sooča z dolgotrajno državljansko vojno, 700 tistoč ljudi je zbežalo s svojih domov, življenjska doba v tej državi je najnižja na svetu.
- Gvatemala: Dve tretjini Gvatemalcev mora preživeti z manj kot dva dolarja na dan, hkrati je to ena najbolj nevarnih držav na svetu. Kritične razmere zaostrujejo še številni migranti na poti proti ZDA.
- Kolumbija: Kljub miru v državi so gospodarske razmere slabe in 6,8 milijona Kolumbijev je odvisnih od humanitarne pomoči.
- Burundi: Od 12,6 milijona prebivalcev jih je v letu 2021 potrebovalo humanitarno pomoč 2,3 milijona.
- Niger: Vremenske razmere in nasilje vse bolj ogrožajo življenja v tej državi. Pomoč v hrani potrebuje kar 2,5 milijona otrok.
- Zimbabve se je na seznam CARE uvrstil prvič. Razlog? Tretjina prebivalstva je lačna.
- Honduras: 70 odstotkov ljudi živi v revščini. Skoraj tretjina prebivalstva potrebuje humanitarno pomoč
Podrobneje TU
Humanitarna informacijsko koordinacijska točka v primeru kriz je del aktivnosti projekta »Krepitev učinkovitosti odziva NVO v sodelovanju z zasebnim sektorjem na področju mednarodne humanitarne pomoči«, ki ga izvajata Platforma SLOGA in Slovenska karitas v sklopu strateškega partnerstva na področju humanitarne pomoči. Sofinancira ga Ministrstvo za zunanje zadeve RS. Mnenja izražena v objavi predstavljajo mnenja avtorja in ne predstavljajo uradnih stališč Vlade Republike Slovenije in Ministrstva za zunanje zadeve.
