Pred Vrhom o prehrani in rasti, Nutrition for Growth, ki bo potekal med 7. in 8. decembrom v Tokiu, je Platforma SLOGA pripravila vsebinski prispevek na temo prehranske varnosti:
»Konflikti, podnebne spremembe in covid-19 so ustvarili največji humanitarni izziv po drugi svetovni vojni /…/ skupaj moramo mobilizirati sredstva v znak solidarnosti z ljudmi….« Antonio Guterres, Generalna skupščina Združenih Narodov, na predstavitvi Global Humanitarian Overview 2021
Manj kot desetletje je do uresničitve zavez Agende 2030 za trajnostni razvoj, svet pa ni na dobri poti, da bi do takrat izkoreninil svetovno lakoto in podhranjenost ter zagotovil prehransko varnost in boljšo prehrano za vse ter vzpostavili trajnostno kmetijstvo. Med 7. in 8. decembrom 2021 bo v Tokiu potekal Vrh o prehrani za rast (NFG), ki se bo odvijal v kritičnem času, na sredini Akcijskega načrta ZN na področju prehrane. Časa za dosego ciljev Svetovne zdravstvene skupščine (WHA) glede prehrane mater, dojenčkov in majhnih otrok pa je le še pet let. Glavni štirje dejavniki, ki onemogočajo dosego teh ciljev so: (i) naraščanje števila in kompleksnosti konfliktov, (ii) spreminjanje podnebja in krepitev ekstremnih vremenskih pojavov, (iii) slabšanje gospodarskih razmer in krepitev dohodkovne neenakosti ter (iv) nezadostna prehranska varnost kot posledica obstoječega modela zagotavljanja hrane (od proizvodnje do povpraševanja).
- Podnebne spremembe imajo velik vpliv na pridelavo hrane in posledično na zmanjšanje prehranske varnost milijonov ljudi po vsem svetu. Po podatkih Organizacije za prehrano in kmetijstvo (FAO) se negativni vplivi podnebnih sprememb in bolj ekstremnih vremenskih dogodkov iz leta v leto stopnjujejo, saj je lakota po desetletju upadanja, zopet začela naraščati. Zadnja leta beležimo skoraj 60 milijonov več podhranjenih kot leta 2014. Hkrati se bo z naraščanjem števila prebivalstva na planetu (Unesco napoveduje, da bo do leta 2050 število prebivalcev naraslo na 9,7 milijarde), število podhranjenih v prihodnje povečevalo, še posebej v podsaharski Afriki, južni Aziji in majhnih otoških državah globalnega juga. Najhujše posledice bodo ob tem občutile najranljivejše skupine prebivalstva, kot so ženske, otroci, begunci, notranje razseljene osebe in ljudje s posebnimi potrebami.
- Pandemija covid-19 je z njenimi socialno-gospodarskimi posledicami v zadnjih dveh letih povečala število lačnih v svetu. Na podlagi poročila OZN je bila v letu 2020 podhranjena desetina svetovnega prebivalstva (med 720 in 811 milijoni ljudi), hkrati pa vsaki tretji človek oziroma 2,37 milijarde ljudi, nima dostopa do zadostne količine hrane. Slednje predstavlja približno 118 milijonov ljudi več kot leta 2019, ki se dodatno soočajo z lakoto. Navkljub Agendi 2030 in Ciljem trajnostnega razvoja se ocenjuje, da se bo leta 2030 približno 660 milijonov ljudi še vedno spopadalo z lakoto. V boju proti posledicam pandemije covida-19 so različne Organizacije Združenih narodov (OZN) izdale medagencijski (»inter agency«) urgentni načrt, imenovan Globalni humanitarni odzivni načrt (Global Humanitarian Response Plan – GHRP), ki koordinira 34 agencij oz organizacij in za katerega izvedbo bi bilo potrebnih dodatnih 35 milijard evrov.
- 3. Svetovni program za hrano (WFP) je v svojem poročilu opredelil šest potrebnih sprememb v procesu preobrazbe svetovnih prehranskih sistemov. Ti so: (i) povezovanje humanitarne pomoči, razvojnega sodelovanja in politik izgradnje miru na območjih, ki so jih prizadeli konflikti; (ii) povečanje obsega odpornosti na podnebne spremembe v prehranskih sistemih (na primer, da se malim kmetom omogoči lažji dostop do zavarovanj zaradi podnebnih tveganj ter financiranje, ki upošteva napovedi sprememb); (iii) krepitev socialnih politik za pomoč najbolj ogroženim delom prebivalstva (na primer s programi denarne podpore za zmanjšanje učinkov šokov, kot sta pandemija ali nestanovitnost cen hrane); (iv) skrajšanje dobavnih verig, da bi znižali stroške oskrbe s hrano; (v) zmanjševanje revščine in neenakosti ter zagotavljanje vključujočih ukrepov v korist najrevnejšim prebivalcem (na primer s krepitvijo prehranskih vrednostnih verig v revnih skupnostih s prenosi tehnologij in programi certificiranj); (vi) spreminjanje potrošniških navad s primeri, ki pozitivno vplivajo na okolje in zdravje ljudi. Kot presečno usmeritev avtorji predlagajo oblikovanje podpornega okolja vladnih mehanizmov in institucij, ki tovrstno transformacijo lahko omogočijo.
- Različne nevladne organizacije pozivajo politične odločevalce, naj vse razprave in odločitve o svetovnih prehranskih sistemih potekajo znotraj obstoječih večstranskih in na človekovih pravicah temelječih institucijah, v prihodnje pa morajo v večji meri vključevati tudi predstavnike lokalnih oblasti in skupnosti. Zavzemajo se za korenite spremembe v smeri pravičnih, odpornih in trajnostnih modelov prehranskih sistemov, med katerimi je agroekologija. Agroekologija in njena načela, ki ohranjajo naravne mehanizme in interakcije ekosistemov ter omogočajo pridelavo zdrave hrane, predstavljajo način, da se lahko odmaknemo od modela, ki ima za posledico izgubo biotske raznovrstnosti, degradacijo in erozijo tal itd. in ogroža sedanjo in prihodnjo kmetijsko proizvodnjo in prehransko varnost. Hkrati pa z modelom agroekologije dosežemo dolgoročni cilj segrevanja ozračja za največ 1,5 °C ter na takšen način prispevamo k uresničevanju pravice do hrane.
- Po ocenah Caritas Internationalis bi vsakemu prebivalcu sveta, če bi spremenili prehranski sistem, dnevno lahko zagotovili obrok z okoli 2770 kcal. Za slednje ga bo potrebno spremeniti v smeri bolj pravične in bolj vzdržne porazdelitve hrane, da bo svet sposoben izkoreniniti absolutno lakoto ter nahraniti 9,7 milijarde ljudi do leta 2050. V pripravah na Vrh Združenih Narodov o prehranskih sistemih (UN Food systems summit), ki je potekal 23. 09.2021 v New Yorku, so pripravili naslednja priporočila:
- celostno preoblikovanje prehranskih sistemov z odpravljanjem temeljnih vzrokov negotovosti preskrbe s hrano ter spodbujanjem vključevanja in sodelovanja najbolj prizadetih in ranljivih skupin prebivalstva, kot so mali kmetje, v načrtovanja področnih politik,
- ohranitev in spodbujanje lokalnih prehranskih sistemov z nujnimi naložbami povezovanje malih kmetov, spodbujanjem lokalne pridelave in sprejetjem modela krožnega gospodarstva za celotno verigo glede pridelave hrane,
- vlaganje v agroekologijo kot glavni steber prehranskih sistemov z ustrezno financiranimi javnimi programi.
Humanitarna informacijsko koordinacijska točka v primeru kriz je del aktivnosti projekta »Krepitev učinkovitosti odziva NVO v sodelovanju z zasebnim sektorjem na področju mednarodne humanitarne pomoči«, ki ga izvajata Platforma SLOGA in Slovenska karitas v sklopu strateškega partnerstva na področju humanitarne pomoči. Sofinancira ga Ministrstvo za zunanje zadeve RS. Mnenja izražena v objavi predstavljajo mnenja avtorja in ne predstavljajo uradnih stališč Vlade Republike Slovenije in Ministrstva za zunanje zadeve.
