Komisija je za pomoč najbolj prizadetim po vsem svetu za 2022 sprejela letni humanitarni proračun v višini 1,5 milijarde EUR.
Komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič je dejal: “Humanitarne potrebe so vedno večje in še naprej naraščajo. To je večinoma posledica konfliktov, vse bolj pa tudi globalnih izzivov, kot so podnebne spremembe in COVID19. Naša humanitarna sredstva bodo EU omogočila, da prispeva svoj delež ter še naprej rešuje življenja in pokriva osnovne potrebe prizadetega prebivalstva. Poleg odzivanja na nove in zelo vidne krize proračun zagotavlja, da nas ne bo odvrnil od reševanja obstoječih, dolgotrajnih ali ponavljajočih se humanitarnih kriz, kot so v Kolumbiji ali Južnem Sudanu ali položaj ljudstva Rohingya.” Na spletni strani Evropske komisije so še dodali, da se humanitarne krize po svetu se še naprej povečujejo, medtem ko so spopadi in nasilje vir največjih humanitarnih potreb, razmere vse bolj poslabšujejo naravne nesreče, kot so suša ali poplave, ki jih spodbujajo podnebne spremembe in degradacija okolja.
Evropska unija od leta 1992 zagotavlja humanitarno pomoč v več kot 110 državah in tako vsako leto doseže milijone ljudi po vsem svetu. Pomoč EU se zagotavlja izključno prek humanitarnih partnerskih organizacij, vključno z agencijami ZN, nevladnimi organizacijami in Rdečim križem, ki so z Evropsko unijo podpisale sporazume o partnerstvu. EU prek svoje globalne mreže humanitarnih strokovnjakov pozorno spremlja porabo sredstev EU in ima stroga pravila, ki zagotavljajo dobro porabo sredstev.
Humanitarna pomoč EU bo v letu 2022 dodeljena na naslednji način:
- 469 milijonov EUR bo namenjenih podsaharski Afriki za podporo tistim, ki trpijo zaradi prehrambene in prehranske krize, ki so jo še poslabšali konflikti v Sahelu (Burkina Faso, Mali, Mavretanija in Niger), ter tistim, ki so zaradi nasilja razseljeni v Srednjeafriški republiki, porečju Čadskega jezera (Čad, Kamerun in Nigerija), Južnem Sudanu in Afriškem rogu (Džibuti, Etiopija, Kenija in Etiopija). Obravnaval bo tudi potrebe ljudi, ki so jih prizadeli dolgotrajni spopadi v Demokratični republiki Kongo.
- Za potrebe na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki bo za reševanje krize v Siriji in potreb beguncev v sosednjih državah na Bližnjem vzhodu ter kritičnih razmer v Jemnu namenjenih 351 milijonov EUR humanitarnih sredstev EU.
- S 152 milijoni EUR bodo financirani projekti v jugovzhodni Evropi in evropskem sosedstvu, ki bodo obravnavali krize v Ukrajini, na Zahodnem Balkanu in Kavkazu ter posledice krize v Siriji v Turčiji.
- 188 milijonov EUR bo še naprej namenjenih pomoči najbolj ranljivim skupinam prebivalstva v Aziji in Latinski Ameriki. V Aziji to vključuje krizo v Afganistanu in krizo Rohingya (Bangladeš in Mjanmar). V Latinski Ameriki bo EU še naprej zagotavljala pomoč tistim, ki jih je prizadela kriza v Venezueli in Kolumbiji ter na Haitiju.
Preostalih 370 milijonov EUR bo porabljenih za nepredvidene krize ali nenadne izbruhe obstoječih kriz ter za druge operacije.
Sredstva bodo pomagala tudi ranljivemu prebivalstvu v državah, ki so izpostavljene nesrečam, da se bolje pripravi na različne naravne nesreče, kot so poplave, gozdni požari, potresi in cikloni.
- 10 % sredstev v vseh regijah bo namenjenih izobraževanju v izrednih razmerah, da bi otroci in mladi lahko nadaljevali šolanje.
Evropska komisija je leta 2021 objavila sporočilo, v katerem je predlagala okrepitev globalnega humanitarnega vpliva Evropske unije, da bi zadostila bistveno povečanim humanitarnim potrebam, ki jih je zaostrila pandemija COVID-19. Sporočilo predlaga vrsto ključnih ukrepov za pospešitev zagotavljanja humanitarne pomoči z razširitvijo baze virov, podpiranjem boljšega spodbudnega okolja za humanitarne akterje in odpravljanjem temeljnih vzrokov kriz s pristopom “Team Europe” ter učinkovito povezavo med humanitarno pomočjo, razvojem in mirom. Poudarja ponovno osredotočenost na mednarodno humanitarno pravo (MHP) in si prizadeva tudi za reševanje dramatičnih humanitarnih posledic podnebnih sprememb.