Zaradi pandemije COVID-19 in invazije na Ukrajino se svetovna prehranska negotovost še naprej poslabšuje, kar poslabšuje dolgoročne trende naraščajoče negotovosti, podnebnih sprememb in gospodarskih težav. Komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič se je 12. aprila srečal s predstavniki specializiranih agencij Združenih narodov in razpravljal o vse hujši svetovni prehranski krizi. Septembra 2021 se je z akutno nezanesljivo preskrbo s hrano po vsem svetu soočalo 161 milijonov ljudi, Združeni narodi pa ocenjujejo, da lahko zaradi trenutne vojne podhranjenih postane še dodatnih 8 do 13 milijonov ljudi po vsem svetu. Cene hrane so marca letos že poskočile za skoraj 13 % in dosegle novo rekordno vrednost. Poleg že zagotovljenih sredstev EU za humanitarno pomoč se ta teden prek Evropske zmogljivosti za humanitarni odziv (European Humanitarian Response Capacity, EHRC) izvaja različne humanitarne operacija (med drugim tudi v evropski soseščini), da bi se okrepil odziv EU na izredne razmere in podprli humanitarni partnerji, ki so že dejavni na terenu.
Komisar Lenarčič je dejal: “Zaradi naraščajočih cen hrane so najbolj ranljivi ljudje po vsem svetu v še slabšem položaju. Ruska invazija na Ukrajino povečuje pritisk na prehranske verige oz. sisteme preskrbe s hrano ter posledično ogroža milijone ljudi po vsem svetu zaradi lakote. Znašli smo se na prelomni točki in potrebno je nujno ukrepanje. EU je zavezana krepitvi partnerstva z Združenimi narodi, da bi zagotovili, da nikogar ne bomo pustili zadaj in še naprej zagotavljali humanitarno pomoč najbolj ranljivim, hkrati pa ohranili dolgoročno zavezanost k odpravljanju temeljnih vzrokov prehranskih kriz.”
Pomembno vlogo pri pomoči najbolj ranljivim državam imajo tudi nevladne organizacije.
Pripravil: MH
