Čeprav se revščina in privilegiji “še naprej reproducirajo v začaranih krogih”, je mogoče prekiniti verigo in spremeniti paradigmo, je pred Generalno skupščino povedal neodvisni strokovnjak ZN za človekove pravice. Olivier De Shutter, ki ga je Svet ZN za človekove pravice lani imenoval za posebnega poročevalca ZN za skrajno revščino in človekove pravice, je ob predstavitvi poročila z naslovom Vztrajanje revščine: kako lahko resnična enakost prekine začaran krog dejal, da je “s politično voljo” mogoče končati stoletja zakoreninjene neenakosti in “preiti od usode k priložnosti”.
“Vlaganje v zgodnje otroštvo, spodbujanje vključujočega izobraževanja, zagotavljanje osnovnega dohodka mladim odraslim, ki se financira z davki na dediščino, in boj proti diskriminaciji revnih so ključne sestavine, potrebne za prekinitev kroga prednosti in prikrajšanosti,” je v svoji izjavi dejal Olivier De Shutter.
Strokovnjak za človekove pravice priznava, da se mnoge države ponašajo z zagotavljanjem visoke stopnje družbene mobilnosti, vendar je izjavil, da je “resnica takšna, da so privilegiji na vrhu in pomanjkanje na dnu vse preveč pogosti”.
“10 odstotkov ljudi, ki živijo v državah OECD, obvladuje 52 odstotkov celotnega neto premoženja, medtem ko ima spodnjih 60 odstotkov ljudi v lasti le nekaj več kot 12 odstotkov, kar revne obsodi na življenjsko revščino,” je dejal. V poročilu, ki temelji na podatkih iz držav OECD, je navedeno, da otroci v gospodinjstvih z nizkimi dohodki potrebujejo od štiri do pet generacij, da dosežejo povprečni dohodek v svoji državi. V državah v vzponu, kot so Brazilija, Kolumbija ali Južnoafriška republika, pa lahko traja do devet ali celo več generacij.
Posebni poročevalec je ugotovil, da so otrokom, rojenim v prikrajšanih družinah, odvzete enake možnosti, zato je preučil kanale, po katerih se revščina ohranja, in sicer na področju zdravja, stanovanj, izobraževanja in zaposlovanja.
“Otroci, rojeni v revnih družinah, imajo slabši dostop do zdravstvenega varstva, dostojnih stanovanj, kakovostnega izobraževanja in zaposlitve kot otroci iz premožnejših družin,” je dejal De Shutter. “To močno zmanjšuje njihove možnosti, da bi se rešili iz pasti revščine.”
Poročevalec je rezultate opisal kot “grozljive” in dodal, da je verjetnost, da bodo otroci, rojeni v družini, ki se sooča z revščino, pri 30 letih revni, več kot trikrat večja kot pri otrocih, ki nikoli niso bili revni.
“Revščina ni samo moralno nesprejemljiva, ampak tudi draga”
Strokovnjak ZN za pravice je opozoril, da revščina otrok ni le “moralno nesprejemljiva in pomeni kršitev človekovih pravic”, ampak je tudi draga. “V Združenih državah Amerike revščina otrok letno stane več kot bilijon dolarjev ali 5,4 % BDP, vendar bi z vsakim dolarjem, vloženim v njeno zmanjšanje, prihranili sedem dolarjev,” je dejal strokovnjak.
De Shutter je pozval k odpravi mita, da je neenakost spodbuda, ki ljudi spodbuja k večjemu delu, in dejal, da dejstva kažejo ravno nasprotno: “Neenakost zmanjšuje družbeno mobilnost in skozi desetletja utrjuje prednosti in pomanjkljivosti. Ko fetišiziramo zasluge, stigmatiziramo ljudi v revščini ali z nizkimi dohodki in jih krivimo za njihov položaj.”
De Shutter je poudaril, da “noben otrok ne bi smel biti kaznovan, ker se je rodil v revščini”, in dejal, da “revščina dejansko ni neuspeh posameznika, temveč družbe”, zato je vlade pozval, naj ukrepajo zdaj, “preden bo še ena generacija obsojena na enako usodo kot njihovi starši”.
Naslovna fotografija: Pixabay