Ob zaključku vrha o prehrani za rast Nutrition for Growth v Tokiu se je Team Europe odločno zavezala k boju proti svetovni krizi podhranjenosti. Skupno znašajo njene zaveze najmanj 4,3 milijarde EUR. Slovenija se je odločila, da prek Svetovnega programa za hrano (WFP) obljubi svoj prispevek v višini 120.000 EUR za nujno pomoč prizadetemu prebivalstvu na Madagaskarju.
Evropska komisija je za obdobje 2021-2024 obljubila 2,5 milijarde evrov. EU bo financirala razvojne in humanitarne ukrepe v sektorjih, pomembnih za prehrano, vključno s pomočjo pri preskrbi s hrano, kmetijstvom, vodo, sanitarijami in higieno, socialno zaščito, zdravjem in izobraževanjem. Cilj je izboljšati rezultate na področju prehrane s poudarkom na ženskah, dekletih, mladostnikih in otrocih, mlajših od 5 let.
- Danska je obljubila 28,3 milijona EUR letno do konca leta 2022. Poleg tega je predstavila tudi nove nacionalne prehranske smernice – dobre za zdravje in podnebje – in bo leta 2022 gostila svetovni vrh o hrani.
- Finska se je zavezala, da bo v naslednjih treh letih (2022-2024) namenila 20 milijonov EUR za prehrano, in sicer s podporo izvajanju akcijskega načrta za prehrano Mednarodnega sklada za kmetijski razvoj (IFAD) v okviru glavnega prispevka za IFAD12. Finska bo podprla tudi koalicijo za šolsko prehrano.
- Francija je napovedala organizacijo naslednjega vrha o prehrani za rast leta 2024. Poleg tega se je Francija zavezala, da bo do leta 2024 polovico svojih sredstev za pomoč v hrani in 25 % sredstev francoskega sklada Muskoka namenila prehrani. Francija se je prav tako zavezala, da bo do leta 2024 dosegla 15 % obveznosti AFD na področju vode, sanitarij in higiene, zdravja in kmetijstva. Država bo prispevala k prehrani v osmih prednostnih državah. Francija je tudi ponovno potrdila svojo podporo nedavno ustanovljeni koaliciji za šolsko prehrano, ki jo vodi Svetovni program za hrano (WFP).
- Nemčija se je zavezala, da bo v obdobju 2022-2025 na področju prehrane namenila 580 milijonov EUR. Ta znesek bo vključeval podporo agencijam s sedežem v Rimu in dvostranskim programom, povezanim s prehrano. To ne izključuje nadaljnjih zavez v poznejši fazi.
- Irska bo v naslednjih petih letih za programe in intervencije na področju prehrane porabila 800 milijonov EUR. Ta znesek, ki znaša 160 milijonov EUR na leto, bo vključeval sredstva za večstranske organizacije, nevladne organizacije s sedežem v državi, vlade prejemnice in mednarodne nevladne organizacije. Prav tako se bo osredotočila na odpravljanje zapravljanja pri otrocih od 0 do 6 mesecev ter zagotavljanje tehnične in finančne pomoči za preoblikovanje sistemov preskrbe s hrano.
- Nizozemska je napovedala, da bo do leta 2030 namenila 400 milijonov EUR. Ta zaveza je del proračuna za zanesljivo preskrbo s hrano in bo 32 milijonom žensk in majhnih otrok pomagala zagotoviti dostop do zdrave prehrane skozi vse leto. Financiranje humanitarne pomoči in splošni prispevki večstranskim organizacijam, ki podpirajo izboljšanje prehranskih sistemov, niso vključeni v to zavezo.
- Slovenija se je odločila, da prek WFP obljubi svoj prispevek v višini 120.000 EUR za nujno pomoč prizadetemu prebivalstvu na Madagaskarju.
Zaveze v Tokiu sprejete v kritičnem trenutku
Podhranjenost, ki jo je sprožil covid, naj bi do konca leta 2022 povzročila 168 000 smrti več otrok, mlajših od pet let. Zaveze, sprejete na vrhu v Tokiu, so zato sprejete v kritičnem trenutku svetovne krize podhranjenosti in sledijo rezultatom vrha ZN o prehranskih sistemih in konference pogodbenic v Glasgowu.
Prehrano je treba reševati na preseku kmetijstva, zdravstva in izobraževanja, okolja in podnebnih sprememb – z medsektorskim sistemskim pristopom.