Na jugu Madagaskarja so se pojavili »žepi lakote«, opozarja Svetovni program ZN za hrano (WFP). »Imamo nekaj žepov z oceno IPC 5 ali pogoji, podobnimi lakoti. Gre za lakoto zaradi podnebnih sprememb na svetu,« je dejal Arduino Mangoni, namestnik direktorja WFP na Madagaskarju, sklicujoč se na ocene IPC o negotovosti preskrbe s hrano, ki se uporabljajo za ocenjevanje ravni potrebne nujne pomoči.
Po nedavnem »srce parajočem« obisku centra za nujno prehrano na jugu države je poročal, da je naletel na »tišino, nobenega veselja; otroci so samo strmeli vate in bile so jih res samo koža in kosti.«
Najhujša suša v spominu
Jug Madagaskarja je prizadela najhujša suša v zadnjih 40 letih. »Starejši ljudje nam pripovedujejo, da je to najhujši pojav – imenujejo ga Kéré – od leta 1981,« je dejal.
Po zadnjih razpoložljivih podatkih iz aprila je bilo skupno približno 1,3 milijona Malgašev uvrščenih v razred IPC 3, 4 in 5. Posodobljene napovedi IPC bodo objavljene konec leta.
»Število ljudi, ki so uvrščeni v kategorijo IPC 3 in več, približno 1,3 milijona, je višje od števila takšnih ljudi leta 2016, v času krize, ki jo je povzročil El Niño,« je nadaljeval uradnik WFP in opozoril, da med kategorijami od tri do pet ni velikih razlik.
Napovedi za prihodnje mesece so zelo zaskrbljujoče, je dejal in opozoril, da so se trendi v kategorijah IPC 3, 4 in 5 od lani povečali.
V kategoriji IPC 4 je bilo v zadnjem trimesečju – v zadnjem četrtletju lanskega leta – približno 200.000 ljudi. Zdaj jih je približno pol milijona, od zdaj do konca leta, ko bodo na voljo novi rezultati IPC, pa bo predvidoma v IPC 5 približno 30.000 ljudi.
Podnebni dejavniki
V nasprotju z drugimi svetovnimi lakotami stopnje IPC 5 v Jemnu, Južnem Sudanu in Etiopiji/Tigraju, ki so posledica konfliktov, je kriza na Madagaskarju verjetno posledica uničujočih podnebnih dejavnikov, je opozoril Mangoni.
»Imamo nekaj akutnih pojavov, kot so … suše v zadnjih petih letih, nov pojav peščenih viharjev, ki so verjetno posledica erozije tal, krčenja gozdov v zadnjih 20 do 30 letih in seveda vpliva covida.«
Zaradi vpliva pandemije na turizem in dobavne verige vaščani, ki so včasih v času pomanjkanja iskali delo v mestih, nimajo več te možnosti, je dejal Mangoni.
Dvig cen hrane in vode
Ljudje so izčrpali tudi svoje običajne tehnike spopadanja s težavami, kot je prodaja kuhinjskih pripomočkov: »Cene so visoke, zlasti hrane, vključno z vodo,« je dodal. »Poleg tega na tem območju pustošijo ‘dahalo’, razbojniki.«
Po podatkih WFP je podhranjenih približno 500 000 otrok, mlajših od petih let. Od tega naj bi jih bilo do aprila 2022 hudo podhranjenih 110 000.
Da bi pomagal tistim, ki pomoč najbolj potrebujejo, je program WFP že povečal obseg obrokov in prehranskih programov. Načrtuje, da bo njihova pomoč od decembra, vrhunca obdobja pomanjkanja, do predvidene naslednje dobre letine aprila 2022, dosegla več kot milijon ljudi. Za zagotavljanje te nujne pomoči v naslednjih šestih mesecih je agencija zaprosila za 69 milijonov dolarjev.