S tem se bo humanitarna pomoč, ki jo je EU od leta 2018 namenila tej državi, povečala na 5,8 milijona evrov.

EU je od nacionalnih organov zahtevala predloge novih lokacij za sprejem beguncev in migrantov. To je nujno zaradi bližajoče se zime. Poleg tega je treba osebe, ki so nastanjene v neustreznih razmerah, na primer mesto Vučjak, nujno sprejeti v primerno nastanitev.

Po ocenah je trenutno med 6.000 in 8.000 beguncev in migrantov, ki potrebujejo pomoč, večinoma v Unsko-sanskem kantonu. Zaradi pomanjkanja nastanitvenih zmogljivosti skoraj polovica migrantov in beguncev živi zunaj objektov. V petih začasnih sprejemnih centrih, ki jih financira EU, je približno 3300.

Pomoč EU bo usmerjena prek agencij ZN in nevladnih organizacij, ki že nudijo pomoč na terenu.

Celotno sporočilo: https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/en/ip_19_6142

The post BiH dodatna humanitarna pomoč za begunce in migrante first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

The post Resolucija EP o smernicah za države članice, s katerimi bi preprečili kriminalizacijo humanitarne pomoči first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

The post Nova programa pomoči za sirske begunce in lokalne skupnosti v Libanonu in Jordaniji first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Podatki za nakazilo:

Humanitarno društvo ADRA Slovenija

Njegoševa 15

1000 Ljubljana

TRR: SI56 6100 0001 1934 645 (Delavska hranilnica d.d. Ljubljana)

SI56 6100 0001 1934 645

SWIFT BIC KODA banke: HDELSI22

koda namena: CHAR

namen: združevanje družin

sklic: 3 2018

opis: Pomoč Jonatanu in Sabrini

The post ADRA Slovenija ob svetovnem dnevu beguncev začenja z novo akcijo za Sabrino first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Gre za resne obtožbe, ki jih je ponovila vrsta ljudi, zato nikakor ne zadostuje, da jih slovenska policija preprosto zgolj zanika. Ne le to – policija se v zanikanju sklicuje celo na nekatere nevladne organizacije, ki da nadzirajo njeno ravnanje in so tako rekoč “garant”, da se prisilna vračanja ne dogajajo. A te nevladne organizacije zagotavljajo, da takega nadzora nimajo.

Situacija je jasna: nujna je neodvisna, takojšnja, učinkovita in transparentna preiskava navedb o nezakonitih prisilnih vračanjih, tako imenovanih push-backih. Prav tako je treba temeljito in neodvisno preiskati navedbe o nasilnem vedenju.

K temu je vlado že pozvalo 13 nevladnih organizacij, vključno z Amnesty International. 

Push-backi so prepovedani z mednarodnim pravom. Gre za nezakonite prisilne operacije, s katerimi oblasti vrnejo/odbijejo ljudi nazaj v državo, iz katere so prišli. To pomeni, da jim odrečejo postopkovna jamstva in možnost zaprositi za azil.

Če te izvaja slovenska policija, potem tudi v imenu vseh nas, ki živimo v Sloveniji, tepta mednarodne standarde, po katerih morajo države obravnavati individualno situacijo vsakega posameznika, ki pride na njihovo ozemlje, in mu omogočiti, da se lahko pritoži na odločitev o vračanju, preden je ta izpeljana.

To je osnovna in pomembna zaščita: da lahko vsak posameznik v stiski, ki beži pred preganjanjem in spopadi, zase pokaže in dokaže, da potrebuje mednarodno zaščito ali da bi bil v primeru vračanja v nevarnosti slabega ravnanja.

The post Poziv k preiskavi navedb o push-backih na slovenski meji first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Skupna nujna sredstva, dodeljena grškim organom in mednarodnim organizacijam, ki delujejo v Grčiji, zdaj znašajo 361,82 milijona evrov, poleg tega pa je bilo Grčiji v okviru nacionalnih programov za obdobje 2014–2020 dodeljenih 509,5 milijona evrov.

V okviru instrumenta nujne pomoči bo Komisija namenila tudi dodatnih 1,22 milijona evrov za podporo dejavnosti UNHCR v Bolgariji. Financiranje bo namenjeno izboljšanju azilnih postopkov in zagotavljanju pravne, psihološke in psihosocialne podpore, tudi otrokom migrantov. Celotna nujna pomoč Bolgariji za upravljanje meja in priseljenskega toka se bo tako povečala na 170 milijonov evrov, poleg 91 milijonov evrov, dodeljenih Bolgariji v okviru nacionalnih programov za obdobje 2014–2020.

The post UNHCR z dodatnimi sredstvi za begunce v Grčiji in Bolgariji first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Novi sveženj pomoči v višini 275 milijonov evrov je osredotočen na boljši dostop do možnosti preživljanja ter do storitev na področju zdravstva, izobraževanja in zaščite. Zajema naslednje ukrepe:

• sveženj pomoči za Turčijo v višini 126,5 milijona evrov, ki vključuje:

o 105 milijonov evrov za krepitev odpornosti Sircev, ki uživajo začasno zaščito, ter gostiteljskih skupnosti. Sredstva bodo namenjena predvsem dostopu do poklicnega usposabljanja, ustvarjanju dohodka in delovnih mest ter tečajem turščine;

o 11,5 milijona evrov za izboljšanje dostopa do zdravstvenega varstva za begunce in gostiteljske skupnosti;

o 10 EUR milijonov evrov za izboljšanje znanj in spretnosti beguncev ter za izgradnjo zmogljivosti lokalnih organov v Turčiji;

• program v vrednosti 90 milijonov evrov za izobraževanje v Libanonu, Turčiji in Jordaniji, da se zagotovi prihodnost begunskih otrok in mladih, ki jih je prizadela sirska kriza. Poudarek bo na nadaljnjih izboljšavah dostopa do izobraževanja za naslednje šolsko leto, zlasti v Libanonu, čemur je namenjenih 58 milijonov evrov, ter na zagotavljanju zaščite pred nasiljem, zlorabo in izkoriščanjem. Poleg tega se bodo podpirali priznani programi neformalnega izobraževanja in krepitev psihosocialne podpore;
• program v vrednosti 25 milijonov evrov za podporo ranljivih žensk in deklet v Iraku, Jordaniji, Libanonu in Turčiji, da bi se priznala pomembna vloga žensk pri spodbujanju miru in varnosti ter potreba po varovanju pravic žensk in deklet, njihovi zaščiti ter odzivu na njihove posebne potrebe; V Iraku so zdaj odprti objekti za oskrbo mater in otrok, ki so bil zgrajeni s podporo skrbniškega sklada EU.
• program v vrednosti 21 milijonov evrov za pomoč Srbiji pri upravljanju migracijske/begunske krize na balkanski poti za okrepitev operativnih zmogljivosti srbskih organov pri zagotavljanju ustreznih nastanitvenih objektov, življenjskih pogojev in storitev, da bi se lahko učinkovito odzvali na potrebe migrantov/beguncev in prosilcev za azil;
• program v vrednosti 10 milijonov evrov za jordanski sistem javnega zdravstva, da bi se jordanskim in sirskim beguncem zagotovili boljši dostop do zdravstvenega varstva na sekundarni in terciarni ravni ter kakovostnejše zdravstvene storitve;
• program v vrednosti 3 milijonov evrov za pomoč sirskim beguncem v Armeniji v obliki boljšega dostopa do zdravstvenih in psihosocialnih storitev, boljših bivalnih pogojev, boljšega dostopa do ekonomskih priložnosti ter spodbujanja vključevanja šolarjev in dijakov.

Skupna podpora iz skrbniškega sklada EU se bo z današnjim svežnjem pomoči povečala na več kot 1 milijardo evrov, s čimer bo dosežen cilj, ki ga je Evropska komisija postavila septembra 2015.

Podrobneje

The post Skrbniški sklad EU za Sirijo z novim svežnjem pomoči first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Letošnji molitveni kampanji so se poleg mreže ADRA (adventisti) pridružile tudi Catholic Relief Services (katoliki), World Vision (evangeličani), Lutheran World Relief (luterani) in Baptist Global Response (baptisti), organizacije pa so podprli številni partnerji.

#PrayForRefugees je pobuda, ki želi opremiti in spodbuditi kristjane, da se združijo v molitvi v imenu milijonov, ki so bili razseljeni iz svojih domov in svojih državah, kot posledica konflikta in preganjanja po vsem svetu.

Več kot 65,3 milijona ljudi je bilo prisiljenih  zapustiti svoje domove, več kot 21 milijonov je bilo prisiljenih zapustiti svoje države in postali so begunci.

Zaradi pravnih ovir številni ne morejo delati. Milijoni otrok je bilo prisiljenih zapustiti svoje šolanje, zaradi česar so pogosto tarča otroškega dela, zgodnjih porok, izkoriščanja, opustitev šolanja pa ima vseživljenjske posledice.

Kristjani so raznolika skupnost, pogosto se ne strinjajo. A navkljub razlikam lahko molijo:

– za zaščito civilistov – nedolžne posameznike, družine in otroke ujete v navzkrižnem ognju sporov in pogostih tarč za preganjanje;

– za olajšanje trpljenja – za hrano, čisto vodo, zavetje, oblačila, zdravstveno varstvo in zaščito pred mrazom pozimi;

– za prihodnost otrok – za izobraževanje,  varnost in zaščito, stabilnost in čustveno zdravje v teh travmatičnih izkušnjah:

– za delo skupin, ki se konkretno odziva na potrebe beguncev;

– za konec konflikta in preganjanja.

The post Pobudi #PrayForRefugees pridružena tudi ADRA Slovenija first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Lokalna nevladna organizacija Praxis v svojem nedavnem poročilu potrjuje, da begunci in migranti v Beogradu še vedno prejmejo le en obrok dnevno. Ocenjujejo, da je še vedno okoli 1000 ljudi prisiljenih spati v skladiščih ter se greti s kurjenjem odpadkov. Velik delež, kar okoli 20 odstotkov teh, ki so prisiljeni biti na prostem, je otrok.

Zdravniki brez meja so 7. februarja objavili tvit s takim besedilom: “Eden od otrok brez spremstva, za katerega je poskrbela naša ekipa v Srbiji, je bil star le 8 let. Predstavljajte si, da vaš tretješolec sam potuje v Evropo.” Socialne službe in urad za azil za otroke ne poskrbijo na sistematičen način.

Prav tako ni sistematično niti zadostno razdeljevanje zimskih oblačil in obutve, kar pa so v drugi polovici januarja sicer v Beogradu intenzivirali. Da Madžarska vzdržuje tempo svojih napadov na človekove pravice beguncev, situacijo še slabša. Od 23. januarja so madžarske oblasti znižale dnevni sprejem na madžarsko ozemlje in do postopkov za pridobitev azila na “tranzitnem območju” na 10 oseb na dan (prej 20).

Več kot tisoč beguncev in begunk, migrantov in migrantk je izpostavljenih boleznim in nečloveškim življenjskim razmeram, ker jim srbske oblasti niso zagotovile nastanitve, hrane in zdravstvene oskrbe. Prisiljeni so k prenašanju ekstremno mrzlih zimskih temperatur, tako da kurijo ognje in se zatekajo v propadajoča skladišča v glavnem mestu.

Okrog 1200 beguncev in migrantov spi v zapuščenih skladiščih v središču Beograda. V Amnesty International soo bili priča tamkajšnjim nečloveškim razmeram, in zaradi temperatur, ki dosegajo -20 °C, obstaja resno tveganje za bolezni in celo smrt zaradi podhladive in ozeblin. (Za podrobnosti vabljeni k branju komentarja raziskovalca Todorja Gardosa – v angleščini.)

Večina nima sredstev, da bi se preživljali, in živijo zgolj z majhnim obrokom hrane enkrat dnevno, ki jim ga zagotavlja nevladna organizacija. Srbskim oblastem ni uspelo zagotoviti primerne hrane, vode in sanitarij, zdravniške oskrbe, primernih oblačil in osnovne nastanitve. Ljudje so se prisiljeni greti ob ognjih, kurijo ostanke lesa in odpadne materiale, vključno s plastiko, ki proizvaja strupen dim in povečuje tveganje za širjenje plamenov. Številni ljudje nimajo osnovnih oblačil, kot so nogavice in zimski čevlji.

Po podatkih UNHCR predstavljajo četrtino teh beguncev in migrantov otroci brez spremstva, med njimi so nekateri stari šele 11 let. Grozijo jim nadaljnje zlorabe, še posebej pa jih ogrožajo težke bivalne razmere in izkoriščanje. Številni med njimi v skladiščih živijo že mesece.

Vlada je novembra 2016 nevladne organizacije, ki zagotavljajo podporo, obvestila, da njihova podpora zunaj uradnih centrov »ni več sprejemljiva«; hkrati z napovedjo, da se kapacitete ne bodo povečale.

Amnesty zato poziva k podpisu apela srbskim oblastem, da nastale razmere uredijo.

The post AI: Apel za Srbijo first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Države članice so v tem obdobju okrepile preselitve iz tretjih držav in doslej omogočile varno in zakonito pot v Evropo 13.968 osebam.

V zvezi s premestitvami iz Grčije in Italije se je ohranil splošni pozitivni trend: opravljenih je bilo 3.813 premestitev, pri čemer je bilo v decembru doseženo doslej najvišje število premestitev v enem mesecu (1.926). Skupaj je bilo premeščenih 11.966 oseb (8 766 iz Grčije in 3 200 iz Italije).

V Slovenijo je bilo doslej skupaj premeščenih 23 oseb iz Italije in 101 oseba iz Grčije.

Države EU bi morale na splošno pospešiti delo, da bi ohranile in dosegle mesečne cilje glede premestitev, ki jih je določila Komisija, in sicer 1.000 premestitev iz Italije in 2.000 premestitev iz Grčije.

Komisija bo naslednje poročilo objavila marca 2017.

Celotno sporočilo

The post Evropska komisija objavila 9. poročilo o napredku glede premestitev in preselitev first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

»Akcija Ogrejmo jih je dragocena humanitarna pobuda. Vendar je tudi več kot to: opominja nas, da imamo kot državljani Evropske unije priložnost storiti nekaj dobrega za nesrečnike na drugem koncu našega skupnega evropskega doma. Sedanji problem begunstva in migracij je skupni evropski problem, Evropska unija pa ga še vedno ne zna reševati. Zato je nujno, da se aktiviramo evropski državljani. Pomagati je treba tam, kjer so težave najbolj akutne. Grški otoki so eno od  prizorišč takšnih akutnih težav. Akcija Ogrejmo jih ne bo pomagala vsem, bo pa pokazala eno od poti. Čim več bo takšnih akcij, tem več bo poti do rešitev – tako humanitarnih kot tudi varnostnih in drugih. Po nekaj letih akutne krize je Evropa že začela spoznavati, da bo morala reševati vse te težave – tem bolj skupno in čim manj s prepuščanjem reševanja posameznim državam. Vse težave, tudi varnostne, so resnične. Iskanje rešitev je legitimno in mora zajeti vse probleme. Toda rešitve bodo tem boljše, čim bliže bodo njihovemu geografskemu  žarišču in čim bolj neposredno bodo reševale sedanje stiske ljudi. Prav tu pa akcija Ogrejmo jih ponuja pomemben zgled,« je povedal Danilo Türk, nekdanji predsednik Republike Slovenije.

Pobudo je podprl tudi evropski poslanec Ivo Vajgl, ker pomaga krepiti eno ključnih vrednot, na katerih temelji Evropska unija – solidarnost. »Za to, da se ta v zadnjem času krha, so odgovorni tisti, ki izrabljajo strahove, predsodke in nepoznavanje kultur, iz katerih prihajajo begunke ter begunci, za nabiranje političnih točk. Akcija je pomembna, ker ozavešča javnost o razmerah, v katerih bivajo begunke in begunci, ter o slabih ali življenjsko nevarnih okoliščinah v njihovih domovinah, iz katerih se poskušajo rešiti. Vsak človek ima pravico dostojno živeti v miru in brez nasilja v kakršnokoli obliki. Ker smo za razmah nasilja na Bližnjem vzhodu sokrivi, je naša moralna dolžnost, da jim pomagamo, toliko večja. A resnične rešitve morajo biti sistemske, dolgoročne in poseči v družbeno preobrazbo v državah, iz katerih prihajajo.«

Vsa do sedaj zbrana sredstva, nakazana na bančni račun, so bila porabljena za nakup toplega termo spodnjega perila. To se razdeljuje v begunskem kampu Nea Kavala Polykastro Kupljeno in naročeno perilo je izdelano v Grčiji, tako da tudi z nakupom Humanitarno društvo ADRA Slovenija upošteva načela humanitarnega dela, kupujejo lokalno in varujejo okolje.

V kampu, ki leži na ravnini, ni zaščite, ki bi ljudi varovala pred hudim zimskim mrazom, zato je spodnje perilo bistveno za preživetje več kot tisoč ljudi, ki tam prebivajo v plastičnih zabojnikih. Nekateri so tam že od lanskega februarja. Zaradi vpliva slabega vremena na nastanitvene kapacitete in pomanjkanja prave infrastrukture, so ljudje brez hladne in tople vode, pogosto tudi brez elektrike ter ogrevanja. Poleti je bilo na nezaščiteni ravnini peklensko vroče, imeli so težave s podganami in kačami, sedaj se soočajo s hudim mrazom.

Prostovoljki ADRA Slovenija sta del skupine za hiter odziv. Njen glavni namen je izgradnja lokalne infrastrukture. Skupina ima dovoljenje grške vlade za prost vstop v nastanitvene kampe v času hude zime. Zagotavlja 24-urno podporo kot odgovor na potrebe, ki se tisti trenutek pojavijo. Odziva se na prošnje grške vlade, nevladnih organizacij, neodvisnih prostovoljcev in vojaški uslužbencev v kampu. Prav tako pa proaktivno obiskuje kampe in s tem poskrbi, da se potrebe tudi zadovoljijo.

 »Posamezne akcije humanitarnih organizacij niso dovolj, zato pozivam odločevalce tako na slovenski kot tudi evropski ravni k rešitvam, ki bodo zagotovile sistemske rešitve in s tem dostojanstvo tistim, ki danes umirajo pred našimi očmi. Prav tako pozivam, da dokler teh rešitev ni, podpremo akcije kot je Ogrejmo jih in na ta način pokažemo, da lahko tudi s tako majhnimi dejanji sporočimo najmanjšim in najbolj zavrženim, da niso pozabljeni,« je zaključila Maja Ahac, predsednica Humanitarnega društva ADRA Slovenija.

Posnetek dogodka

Zbirajo zgolj finančna sredstva, saj prevoza za materialne donacije nimajo. Poleg tega se s finančnimi sredstvi vzpodbuja tudi že tako osiromašeno grško gospodarstvo, sredstva pa se lahko porabijo za stvari, ki se v tistem trenutku urgentno potrebujejo.

The post ADRA Slovenija: »Pomagamo, a potrebne so sistemske rešitve!« first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Kot razvidno iz medijev, je v Evropo prišla prava zima. Vsi nimajo sreče, da bi ta čas preživeli pod streho, na toplem, v objemu mehke odeje. Še več, v hudem mrazu dan za dnem, noč za nočjo čakajo na svojo usodo, prevečkrat neprimerno oblečeni za ta čas in brez toplega čaja, ki bi jih vsaj malo ogrel. Mraz ne izbira, ali bo prizadel žensko, moškega ali otroka, trpijo vsi, ki so se znašli ujeti v Evropi.

Prostovoljca Humanitarnega društva ADRA Slovenija David in Jure, ki sta na Lezbosu pomagala beguncem, sta še vedno v rednem stiku s prostovoljkama ADRA Slovenija, ki sta ju spoznala med delom na tem grškem otoku. Jenni James in Trace Myres se sedaj nahajata v severnem delu Grčije, kjer je približno 20 begunskih kampov, in pomagata ljudem med čakanjem za pridobitev azila. Na območju je 20.000 beguncev, med njimi največ žensk in otrok. Večina jih prihaja iz Sirije in bo v Grčiji preživela že svojo drugo zimo. Ljudje v kampih živijo v šotorih, kontejnerjih, praznih skladiščih in tovarnah. Opremljenost teh prostorov ni zadostna za takšne razmere, saj je trenutno -15 stopinj C, zunaj pa sneži. Električna napeljava, vodovodni sistem in ogrevanje ne obstajajo ali pa je bila ta infrastruktura poškodovana zaradi hudih vremenskih vplivov. Za tiste, ki so na ulici ali v prehodnih kampih, so razmere še hujše. Razmere ogrožajo življenja ljudi.

Zaradi vpliva slabega vremena na nastanitvene kapacitete in pomanjkanja prave infrastrukture, so ljudje brez hladne in tople vode, pogosto tudi brez elektrike ter ogrevanja. V nekaterih kampih nimajo dostopa do toplih oblačil, še posebej v njihovem regionalnem tranzitnem območju.

Prostovoljki ADRA Slovenija sta del skupine za hiter odziv, ki poskuša rešiti težave takoj, ko se pojavijo. Njen glavni namen je izgradnja lokalne infrastrukture. Skupina ima dovoljenje grške vlade za prost vstop v nastanitvene kampe v času hude zime. Zagotavlja 24-urno podporo kot odgovor na potrebe, ki se tisti trenutek pojavijo. Odziva se na prošnje grške vlade, nevladnih organizacij, neodvisnih prostovoljcev in vojaški uslužbencev v kampu. Prav tako pa proaktivno obiskuje kampe in s tem poskrbi, da se potrebe tudi zadovoljijo.

Potrebe vključujejo (niso pa omejene samo na to):

– oskrbo z vodo (skoraj vsa oskrba z vodo v kampih je uničena, kar pomeni težave s pitno vodo, vodo za kuhanje, ogrevanjem in higieno);

– potrebščine, ki niso hrana (obleke, odeje, spalne vreče in obutev, da ljudje ostanejo ogreti in suhi);

– izboljševanje bivanjskih pogojev (zaščita pred vetrom, dežjem, snegom in mrazom, kar vključuje zagotavljanje ogrevalnih sistemov in izolacije tal);

– alternativne nastanitve (za ranljive družine, nosečnice in majhne otroke skušajo najti boljšo nastanitev);

– ogrevanje (zagotavljanje drv, peči na les in drugih rešitev ogrevanja za individualne šotore in skupne prostore);

– varnost (zaradi ledu je kamp nevaren, zato posipajo poti, s čimer se in izognejo nesrečam in poškodbam ter omogočijo dostop do virov);

– elektrika (zagotavljanje električne energije, kjer ta ni na voljo, s čimer se zmanjšuje nevarnost požara).

Sredstva potrebujejo, da lahko delujejo in rešijo težave takoj, ko se pojavijo. Čeprav poskušajo kupovati dobrine v velikih skladiščih in lokalnih dobaviteljih, je na določenih področjih še vedno pomanjkanje. Zbrana sredstva bodo zato namenjena premostitvi težav in hitremu odzivu.

Dobrine, ki so potrebne za zagotavljanje zgoraj naštetega:

– gradbeni material za oskrbo z vodo
– alternativna nastanitev za ranljive družine
– drva
– peči na drva
– transport dobrin in ljudi
– topla občila, spodnje perilo, rokavice, šali, nogavice, kape in obutev
– spalne vreče
– izolacija tal
– električni generatorji
– mobilni grelniki
– sol in pesek
– postelje
– osvetljava

Pri Humnitarnem društvu ADRA Slovenija zbirajo zgolj finančna sredstva, saj prevoza za materialne donacije nimajo. Poleg tega se s finančnimi sredstvi vzpodbuja tudi že tako osiromašeno grško gospodarstvo, sredstva pa se lahko porabijo za stvari, ki se v tistem trenutku urgentno potrebujejo.

Nemogoče je izračunati, koliko sredstev bi potrebovali, da oskrbijo ljudi v neprestano spreminjajočih se razmerah. Vsa sredstva, ki bi morebiti ostala po tem akutnem zimskem obdobju, bodo porabljena za zaščito in podporo ljudi na tem področju.

Trenutno vreme resnično ogroža življenja. Vsaka pomoč bo zelo dragocena, dobrodošla, potrebna in cenjena.

Sredstva lahko nakažete na:

Humanitarno društvo ADRA Slovenija

Njegoševa 15

1000 Ljubljana

SI56 6100 0001 1934 645

Namen: GRČIJA

Uporabniki Izi mobil, Simobil, Telekom in Telemach lahko prispevate tudi s poslanim sporočilom LJUDJE5 na telefonsko številko 1919. Z vsakim poslanim sporočilom boste prispevali 5 €.

Verjamemo, da lahko skupaj ponovno pomagamo ljudem, ki so že tako ostali brez vsega. Hvala za vaš prispevek, poskrbeli bodo, da bo šel v prave roke in bo koristno porabljen.

Več fotografij zasneženih begunskih kampov v Grčiji

The post Ogrejmo jih! ADRA Slovenija na pomoč prezeblim beguncem first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.