Komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič je dejal: “Humanitarne potrebe so vedno večje in še naprej naraščajo. To je večinoma posledica konfliktov, vse bolj pa tudi globalnih izzivov, kot so podnebne spremembe in COVID19. Naša humanitarna sredstva bodo EU omogočila, da prispeva svoj delež ter še naprej rešuje življenja in pokriva osnovne potrebe prizadetega prebivalstva. Poleg odzivanja na nove in zelo vidne krize proračun zagotavlja, da nas ne bo odvrnil od reševanja obstoječih, dolgotrajnih ali ponavljajočih se humanitarnih kriz, kot so v Kolumbiji ali Južnem Sudanu ali položaj ljudstva Rohingya.” Na spletni strani Evropske komisije so še dodali, da se humanitarne krize po svetu se še naprej povečujejo, medtem ko so spopadi in nasilje vir največjih humanitarnih potreb, razmere vse bolj poslabšujejo naravne nesreče, kot so suša ali poplave, ki jih spodbujajo podnebne spremembe in degradacija okolja.

Evropska unija od leta 1992 zagotavlja humanitarno pomoč v več kot 110 državah in tako vsako leto doseže milijone ljudi po vsem svetu. Pomoč EU se zagotavlja izključno prek humanitarnih partnerskih organizacij, vključno z agencijami ZN, nevladnimi organizacijami in Rdečim križem, ki so z Evropsko unijo podpisale sporazume o partnerstvu. EU prek svoje globalne mreže humanitarnih strokovnjakov pozorno spremlja porabo sredstev EU in ima stroga pravila, ki zagotavljajo dobro porabo sredstev.

Humanitarna pomoč EU bo v letu 2022 dodeljena na naslednji način:

• 469 milijonov EUR bo namenjenih podsaharski Afriki za podporo tistim, ki trpijo zaradi prehrambene in prehranske krize, ki so jo še poslabšali konflikti v Sahelu (Burkina Faso, Mali, Mavretanija in Niger), ter tistim, ki so zaradi nasilja razseljeni v Srednjeafriški republiki, porečju Čadskega jezera (Čad, Kamerun in Nigerija), Južnem Sudanu in Afriškem rogu (Džibuti, Etiopija, Kenija in Etiopija). Obravnaval bo tudi potrebe ljudi, ki so jih prizadeli dolgotrajni spopadi v Demokratični republiki Kongo.
• Za potrebe na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki bo za reševanje krize v Siriji in potreb beguncev v sosednjih državah na Bližnjem vzhodu ter kritičnih razmer v Jemnu namenjenih 351 milijonov EUR humanitarnih sredstev EU.
• S 152 milijoni EUR bodo financirani projekti v jugovzhodni Evropi in evropskem sosedstvu, ki bodo obravnavali krize v Ukrajini, na Zahodnem Balkanu in Kavkazu ter posledice krize v Siriji v Turčiji.
• 188 milijonov EUR bo še naprej namenjenih pomoči najbolj ranljivim skupinam prebivalstva v Aziji in Latinski Ameriki. V Aziji to vključuje krizo v Afganistanu in krizo Rohingya (Bangladeš in Mjanmar). V Latinski Ameriki bo EU še naprej zagotavljala pomoč tistim, ki jih je prizadela kriza v Venezueli in Kolumbiji ter na Haitiju.

Preostalih 370 milijonov EUR bo porabljenih za nepredvidene krize ali nenadne izbruhe obstoječih kriz ter za druge operacije.

Sredstva bodo pomagala tudi ranljivemu prebivalstvu v državah, ki so izpostavljene nesrečam, da se bolje pripravi na različne naravne nesreče, kot so poplave, gozdni požari, potresi in cikloni.

• 10 % sredstev v vseh regijah bo namenjenih izobraževanju v izrednih razmerah, da bi otroci in mladi lahko nadaljevali šolanje.

Evropska komisija je leta 2021 objavila sporočilo, v katerem je predlagala okrepitev globalnega humanitarnega vpliva Evropske unije, da bi zadostila bistveno povečanim humanitarnim potrebam, ki jih je zaostrila pandemija COVID-19. Sporočilo predlaga vrsto ključnih ukrepov za pospešitev zagotavljanja humanitarne pomoči z razširitvijo baze virov, podpiranjem boljšega spodbudnega okolja za humanitarne akterje in odpravljanjem temeljnih vzrokov kriz s pristopom “Team Europe” ter učinkovito povezavo med humanitarno pomočjo, razvojem in mirom. Poudarja ponovno osredotočenost na mednarodno humanitarno pravo (MHP) in si prizadeva tudi za reševanje dramatičnih humanitarnih posledic podnebnih sprememb.

The post Kam bo šlo 1,5 milijarde evrov za humanitarni odziv EU first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

EU je pomagala pri usklajevanju odziva na terenu, tako da je poslala skupino strokovnjakov za oceno stanja. Sodelovala je s partnerji, ki že delujejo na Haitiju, kot so Mednarodna organizacija za migracije (IOM), Unicef in Svetovni program za hrano (WFP).

Pri obvladovanju velike naravne nevarnosti so zavetišče, voda, sanitarije in higiena kritične potrebe, ki jih je treba hitro rešiti.

Humanitarno financiranje EU je zagotovilo oskrbo teh ključnih dobrin na območjih z visoko prisotnostjo razseljenega prebivalstva, kot je Camp-Perrin.

The post EU pomaga pri oskrbi s ključnimi dobrinami na Haitiju first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

 V sporočilu so predstavili vrsto ključnih ukrepov za hitrejše zagotavljanje humanitarne pomoči z razširitvijo baze virov, podporo ugodnejšemu okolju za humanitarne partnerje in obravnavanjem temeljnih vzrokov za krize ob uporabi pristopa Ekipa Evropa. Poudarja se okrepljena osredotočenost na mednarodno humanitarno pravo, napoveduje pa se tudi obravnava dramatičnih humanitarnih posledic podnebnih sprememb.

Pred sprejetjem sporočila je Komisija raziskala, kaj o humanitarni pomoči EU menijo državljani in državljanke v vseh 27 državah članicah. Rezultati javnomnenjske raziskave so pokazali odločno podporo humanitarnim ukrepom EU, saj je 91 % vprašanih izrazilo pozitivno mnenje o dejavnostih humanitarne pomoči, ki jih financira EU. Skoraj polovica vprašanih meni, da bi EU morala ohraniti sedanjo raven humanitarne pomoči, 40 % vprašanih pa meni, da bi se ta sredstva morala povečati.

Humanitarna pomoč se danes sooča z izrednimi izzivi. Po podatkih Združenih narodov bo humanitarno pomoč letos potrebovalo več kot 235 milijonov ljudi, kar pomeni vsako 33. osebo na svetu. To je 40 % več, kot je bilo ocenjeno v letu 2020 in skoraj trikrat več kot leta 2014. Več je tudi prisilno razseljenih oseb; konec leta 2019 jih je bilo 79,5 milijona.

Poglablja se vrzel med viri in potrebami

Ob tem pa se poglablja vrzel med viri in potrebami. Leta 2020 so pozivi OZN k humanitarni pomoči poskočili na skoraj 32,5 milijarde evrov, kar je največ do zdaj, med drugim zaradi pandemije covid-19. Donatorji pa so zagotovili le 15 milijard evrov. Ta svetovni primanjkljaj humanitarnih sredstev se bo letos verjetno še povečal, zato je očitno, da potrebujemo večjo bazo donatorjev.

Leta 2020 so tri največje donatorke (Združene države Amerike, Nemčija in Evropska komisija) zagotovile 59 % sporočenih humanitarnih sredstev na svetovni ravni. V EU samo štiri države članice in Evropska komisija zagotavljajo približno 90 % finančnih sredstev za humanitarno pomoč.

Sporočilo

Vprašanja in odgovori

Rezultati Evrobarometra: javno mnenje o humanitarni pomoči EU

Pripravila: PV

The post Nova vizija za prihodnjo humanitarno pomoč EU po svetu v razmerah covid-19 first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Danes povprečna humanitarna kriza traja več kot devet let, celo dlje. Mnoge so v nevarnosti, da postanejo pozabljene, kot sta jemenska in sirijska. »Toda Evropa ne pozablja,« je poudaril visoki predstavnik/podpredsednik Josep Borrell. »Humanitarna pomoč je ena najbolj otipljivih primerov zunanjepolitičnih dejavnosti EU in dokaz naše solidarnosti.«

Komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič pa je med drugim dejal: »Izboljšati moramo učinkovitost in učinek naših humanitarnih akcij. Sposobni moramo biti, da s polno močjo reagiramo takoj, ko se kriza pojavi.«

EU bo vzpostavila novo zmogljivost za evropski humanitarni odziv, da bi lahko neposredno posredovala v humanitarnih krizah, kadar so običajni mehanizmi zagotavljanja humanitarne pomoči prek partnerjev EU ali njihovih zmogljivosti neučinkoviti ali nezadostni. Zmogljivost bo pomagala pri logistiki, vključno s prevozom, omogočala združevanje virov ter pomagala pri uporabi virov na terenu. Ponujala bi lahko na primer logistične ocene, podporo za začetno izvajanje in naročila, kopičenje zalog, prevoz in/ali razdeljevanje sredstev za pomoč, vključno s cepivi proti COVID-19, in njihovo dostavo v nestabilnih državah. Dejavnosti bodo potekale v koordinaciji in medsebojnem dopolnjevanju z mehanizmom Unije na področju civilne zaščite, operativno podporo pa bo zagotavljal Center EU za usklajevanje nujnega odziva.

Celotno sporočilo za medije

Sporočilo komisije Evropskemu parlamentu in Evropskemu svetu

Rezultati Eurobarometra: javno mnenje o humanitarni pomoči EU

The post Novo telo EU za hiter humanitarni odziv first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Nujni materiali bodo po eksploziji v Bejrutu in v koronavirusni pandemiji zagotovili dostop do zdravstvenega varstva za najbolj ranljive skupine.

Današnja pošiljka dopolnjuje pomoč, ki jo je takoj po uničujoči eksploziji prek mehanizma EU na področju civilne zaščite zagotovilo 19 držav v obliki znanstvenih in zdravniških ekip, zdravstvene opreme in druge podpore.

Foto: RTV SLO

The post Prek humanitarnega zračnega mostu EU v Bejrut prispelo 17 ton humanitarne pomoči, zdravil in medicinske opreme first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

112 milijonov evrov bo namenjenih krepitvi varnostnih in obrambnih zmogljivosti držav G5, zagotavljanju spoštovanja človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava, in ponovni vzpostavitvi državnih služb na ozemlju.

Preostalih 82 milijonov evrov bo namenjenih krepitvi razvojnih prizadevanj in izboljšanju življenjskih razmer, odpornosti in socialne kohezije ranljivega prebivalstva.

Več na povezavi.

The post Evropska unija napovedala dodatnih 194 milijonov evrov pomoči državam v Sahelu first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

400 milijonov evrov bo namenjenih programom za blažitev posledic dolgotrajnih konfliktov, pomanjkanja hrane ter razseljevanja na kriznih območjih v Afriki, 345 milijonov evrov pa za sirsko krizo in begunce v sosednjih državah ter blažitev posledic konflikta v Jemnu. Komisija bo 111 milijonov evrov namenila programom v Aziji in Latinski Ameriki ter krizi v Venezueli. Še naprej bo zagotavljala podporo azijskim državam, kot so Afganistan, Mjanmar in Bangladeš.

Evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič je ob tem povedal, da EU s humanitarno podporo pomaga reševati milijone življenj po svetu. Vendar so humanitarne krize vse bolj zapletene in resne, poleg konfliktov pa nanje čedalje bolj vplivajo tudi podnebne spremembe. Evropa ima dolžnost, da izkaže solidarnost in podporo tistim, ki jo potrebujejo, je še dodal komisar.

Humanitarna pomoč EU je nepristranska in neodvisna. Pomoč se zagotavlja na podlagi potreb in se zagotavlja v skladu s humanitarnimi načeli človečnosti, nevtralnosti, nepristranskosti in neodvisnosti. Humanitarna pomoč EU podpira milijone ljudi v stiski po vsem svetu. Pomoč EU se zagotavlja samo prek humanitarnih partnerskih organizacij, vključno z agencijami ZN, nevladnimi organizacijami in Rdečega križa, ki so z Evropsko komisijo podpisale partnerske sporazume. Komisija natančno spremlja porabo sredstev EU prek svoje svetovne mreže humanitarnih strokovnjakov in ima stroga pravila za zagotovitev, da se sredstva dobro porabijo.

The post Letos za humanitarne zadeve iz proračuna EU 900 milijonov evrov first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Danes ima zaradi konfliktov ali naravnih nesreč skoraj 75 milijonov otrok po vsem svetu omejen dostop do šolanja ali tega dostopa sploh nima. Vendar izobraževanje ni le temeljna človekova pravica, temveč za otroke v izrednih razmerah tudi nujna potreba. Je ustrezen način za zaščito, strpnost in upanje, da bodo otroci uresničili svoje sanje in si zgradili lastno prihodnost.

EU je v zadnjih letih stalno povečevala financiranje na področju izobraževanja v izrednih razmerah. Odkar je komisar Stilianides leta 2015 razglasil izobraževanje v izrednih razmerah za prednostno področje, se je delež proračuna Evropske komisije za humanitarno pomoč, porabljenega za izobraževanje v izrednih razmerah, povečal z 1 % v letu 2015 na 10 % v letu 2019. Medtem ko je Komisija leta 2015 za izobraževanje v izrednih razmerah porabila skoraj 13 milijonov evrov, se je ta znesek do konca leta 2018 povečal na skupno 290 milijonov evrov.

Tako je EU na področju izobraževanja v izrednih razmerah prevzela vodilno vlogo v svetovnem merilu. Komisija izvaja financiranje prek svojih partnerjev na področju izvajanja humanitarne pomoči, zlasti nevladnih organizacij, agencij Združenih narodov in mednarodnih organizacij, ki izvajajo humanitarne projekte.

Kampanja #RaiseYourPencil

Izobraževanje v izrednih razmerah

The post EU za 2019 napoveduje rekordna humanitarna sredstva in začenja kampanjo ozaveščanja o solidarnosti #RaiseYourPencil first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.