Svetovni indeks lakote (GHI) za leto 2022 nas sooča z mračno resničnostjo. Zaradi strupene mešanice konfliktov, podnebnih sprememb in pandemije COVID-19 so milijoni ljudi že bili izpostavljeni prehranskim cenovnim šokom, kar jih je naredilo samo še bolj ranljive za nadaljnje krize. Danes pa vojna v Ukrajini s posledicami za svetovno oskrbo s hrano, gnojili in gorivi ter njihove cene spreminja krizo v katastrofo.

Hkrati pa hitrost in resnost svetovne prehranske krize odražata dejstvo, da je na milijone ljudi že živelo na negotovem robu lakote, kar je dediščina preteklih neuspehov pri vzpostavljanju pravičnejših, trajnostnih in odpornih prehranskih sistemov. Letošnje poročilo se zato osredotoča na preoblikovanje prehranskih sistemov in lokalno upravljanje.

Po podatkih GHI za leto 2022 je lakota v petih državah – Srednjeafriški republiki, Čadu, Demokratični republiki Kongo, Madagaskarju in Jemnu – na alarmantni ravni, v štirih dodatnih državah – Burundiju, Somaliji, Južnem Sudanu in Siriji – pa začasno velja za “alarmantno”. Kot resno se na podlagi rezultatov GHI za leto 2022 ocenjuje stanje lakote v nadaljnjih 35 državah. Za pregled kliknite na zemljevid.

Ključna sporočila

• Po podatkih GHI iz leta 2022 je globalni napredek v boju proti lakoti v zadnjih letih večinoma stagniral.
• Razmere se bodo verjetno še poslabšale zaradi sedanjega navala prekrivajočih se svetovnih kriz – konfliktov, podnebnih sprememb in gospodarskih posledic pandemije COVID-19 -, ki so vse močni dejavniki lakote. Vojna v Ukrajini je še dodatno povečala svetovne cene hrane, goriv in gnojil ter lahko prispeva k pomanjkanju hrane leta 2023 in pozneje.
• Te krize se pojavljajo poleg temeljnih dejavnikov, kot so revščina, neenakost, neustrezno upravljanje, slaba infrastruktura in nizka kmetijska produktivnost, ki prispevajo h kronični lakoti in ranljivosti. Na svetovni ravni ter v številnih državah in regijah sedanji prehranski sistemi niso primerni za reševanje teh izzivov in odpravo lakote.
• Afrika južno od Sahare in južna Azija sta regiji z najvišjo stopnjo lakote in sta najbolj ranljivi za prihodnje pretrese in krize. Tako kot v drugih regijah sveta je tudi v teh regijah napredek v boju proti lakoti zastal, kar je še posebej zaskrbljujoče glede na to, da so v teh regijah nujno potrebne izboljšave.
• Brez večjih premikov niti svet kot celota niti približno 46 držav do leta 2030 predvidoma ne bo doseglo niti nizke stopnje lakote, merjene z indeksom GHI. Med njimi je 44 držav, ki se imajo trenutno resno ali zaskrbljujočo stopnjo lakote. Dvajset držav z zmerno, resno ali zaskrbljujočo lakoto ima višje rezultate GHI za leto 2022 kot rezultate GHI za leto 2014, ki je zadnje zgodovinsko referenčno leto za rezultate GHI v tem poročilu. Te države so v različnih svetovnih regijah, ne le v tistih z največjo splošno lakoto.
• Stopnje lakote in podhranjenosti se znotraj držav zelo razlikujejo. Tudi v regijah in državah z dobrimi rezultati so še vedno žarišča nezanesljive preskrbe s hrano in prehrane, kjer so potrebna večja in ciljno usmerjena prizadevanja. Podrobnejši pregled podatkov znotraj držav in uspešnost obstoječih prizadevanj za boj proti lakoti lahko pomaga usmerjati programe in politike tako, da bodo koristili najbolj ogroženim državam. specifičnim skupinam prebivalstva, ki jih najbolj potrebujejo.

Preobrazba prehranskih sistemov in lokalno upravljanje

Letošnje poročila prinaša posebno poglavje, ki ga je pripravila Danielle Resnick z Brookings Institution in IFPRI, ki se osredotoča na pomen upravljanja prehranskih sistemov na lokalni ravni in navaja primere, v katerih državljani najdejo inovativne načine, kako od nosilcev odločanja zahtevati odgovornost za obravnavanje negotovosti glede hrane in prehranske varnosti.

Ključna sporočila

• V globalnem prehranskem sistemu, ki ni uspel trajnostno odpraviti revščine in lakote, državljani iščejo inovativne načine za izboljšanje upravljanja prehranskih sistemov na lokalni ravni, pri čemer so nosilci odločanja odgovorni za reševanje problematike negotovosti preskrbe s hrano in prehrane ter lakote.
• Nedavni trend decentralizacije vladnih funkcij je lokalnim oblastem omogočil večjo avtonomijo in oblast, tudi nad ključnimi elementi prehranskih sistemov. V nestabilnih državah pa imajo lokalni ali neformalni viri upravljanja, kot so tradicionalne oblasti, morda večjo verodostojnost pri skupnostih. Vendar pa so v številnih državah prostori civilne družbe podvrženi vse večji represiji, kar državljanom preprečuje, da bi uveljavljali in uresničevali svojo pravico do primerne hrane.
• Državljani uporabljajo številna orodja, vključno s sistemi za sledenje vladnih proračunov in izdatkov, skupnostnimi ocenami (community scorecards) uspešnosti lokalnih oblasti ter vključujoča orodja, ki omogočajo oblikovanje večstranskih platform, ki vključujejo različne lokalne akterje, vključno z vladnimi uradniki, skupnostmi in zasebnim sektorjem, v načrtovanje politik.
• Lokalni ukrepi lahko državljanom pomagajo pri uresničevanju pravice do hrane, vendar se te pravice le-ti pogosto ne zavedajo, tudi če je zapisana v nacionalni zakonodaji. Zato je pomembno, ne samo da se lokalne oblasti zavedajo svojih odgovornosti, temveč tudi zavedanje državljanov o njihovih pravicah.
• Glede na raznolikost okolij lokalnih oblasti – kjer se lahko stopnje moči lokalnih oblasti, civilnega prostora in šibkosti države zelo razlikujejo – morajo biti prizadevanja za upravljanje dobro prilagojena razmeram in zmogljivostim na terenu. Spodbudno je, da so primeri opolnomočenja vidni tako v krhkih okoljih z visoko stopnjo družbene razdrobljenosti kot tudi v stabilnejših okoljih z daljšo tradicijo lokalne demokracije.
• Motivirano in dosledno lokalno vodstvo je ključnega pomena za trajnost lokalnih ukrepov. Spodbujanje takega vodenja lahko vključuje izobraževanje lokalnih uradnikov ali spodbujanje nevladnih lokalnih šampionov.
• Lokalne skupnosti, v katerih je lakota največja, bodo imele največje koristi od izboljšane odgovornosti, vendar pogosto živijo v okolju s šibkim ali slabim upravljanjem, visoko stopnjo razseljenosti in pomanjkanjem varnosti. Prizadevanja razvojnih partnerjev za krepitev lokalnih prehranskih sistemov v teh okoljih zahteva več časa in in prožnejšo uporabo virov.

Vrednost GHI kot sestavljenega indeksa

Globalni indeks lakote (GHI) je orodje, zasnovano za celovito merjenje in spremljanje lakote na svetovni, regionalni in nacionalni ravni. Rezultati GHI se izračunajo vsako leto, da bi ocenili napredek in nazadovanje v boju proti lakoti. Namen indeksa GHI je povečati ozaveščenost in razumevanje boja proti lakoti, omogočiti primerjavo ravni lakote med državami in regijami ter opozoriti na tista območja sveta, kjer je raven lakote najvišja in kjer so potrebna dodatna prizadevanja za odpravo lakote.

Merjenje lakote je zapleteno. Da bi informacije GHI uporabljali čim bolj učinkovito, je treba razumeti, kako se rezultati GHI izračunavajo ter kaj nam lahko povedo in česa ne. Več informacij najdete tukaj.

Vir: ReliefWeb, pripravil AK

The post Lakota ogroža 44 držav – stanje je alarmantno first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Komisar Lenarčič je dejal: “Zaradi naraščajočih cen hrane so najbolj ranljivi ljudje po vsem svetu v še slabšem položaju. Ruska invazija na Ukrajino povečuje pritisk na prehranske verige oz. sisteme preskrbe s hrano ter posledično ogroža milijone ljudi po vsem svetu zaradi lakote. Znašli smo se na prelomni točki in potrebno je nujno ukrepanje. EU je zavezana krepitvi partnerstva z Združenimi narodi, da bi zagotovili, da nikogar ne bomo pustili zadaj in še naprej zagotavljali humanitarno pomoč najbolj ranljivim, hkrati pa ohranili dolgoročno zavezanost k odpravljanju temeljnih vzrokov prehranskih kriz.”

Pomembno vlogo pri pomoči najbolj ranljivim državam imajo tudi nevladne organizacije.

Pripravil: MH

The post Komisar Lenarčič ocenjuje, da se bo število podhranjenih po svetu povečalo first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Humanitarne razmere v državi bi se lahko med junijem in decembrom letos še poslabšale, saj bo število ljudi, ki verjetno ne bodo mogli zadovoljiti niti minimalnih potreb po hrani, v tem obdobju morda doseglo rekordnih 19 milijonov, so danes po objavi poročila o prehranski varnosti v Jemnu (Integrated Food Security Phase Classification – IPC) opozorili UNICEF, Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) in Svetovni program za hrano (WFP).

Po poročanju Unicef Slovenija je negotovost v zvezi s preskrbo s hrano v državi tako velika, da bi lahko bilo do konca leta na katastrofalno predzadnjo raven na lestvici prehranske nepreskrbljenosti – IPC potisnjenih dodatnih 1,6 milijona ljudi (skupaj 7,3 milijona ljudi) v državi. Za tem sledi le še 5. raven, ko lahko država uradno razglasi lakoto.

Poročilo prav tako kaže na vztrajno visoko stopnjo akutne podhranjenosti pri otrocih, mlajših od pet let. V Jemnu je 2,2 milijona otrok akutno podhranjenih (presuhih za svojo starost), vključno s skoraj pol milijona otrok, ki se soočajo s hudo obliko tovrstne podhranjenosti, zaradi katere lahko umrejo. Poleg tega je akutno podhranjenih tudi okoli 1,3 milijona nosečnic in doječih mater. Starši pa svojih podhranjenih otrok pogosto ne morejo niti pripeljati zdravstvenih domov, kjer bi jim lahko pomagali, saj si ne morejo privoščiti stroškov poti.

Konflikt ostaja glavni vzrok velikega pomanjkanja hrane v Jemnu. Gospodarska kriza, ki je stranski produkt konflikta, in zmanjšanje vrednosti domače valute sta cene hrane v letu 2021 dvignila na najvišjo raven od leta 2015. Vojna v Ukrajini bo verjetno povzročila znatne uvozne šoke, kar bo še dodatno dvignilo cene hrane. Jemen je skoraj v celoti odvisen od uvoza hrane, kar 30 odstotkov uvoza pšenice pa prihaja iz Ukrajine.

Pripravila: PV
Foto: Poročilo IPC

The post Prehranska varnost v Jemnu nepredstavljivo ogrožena first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

“Zemljo zdaj obkroža ognjeni obroč od Sahela do Južnega Sudana, Jemna, Afganistana, vse do Haitija in Srednje Amerike,” je dejal Beasley na zasedanju Münchenske varnostne konference. “Če se v naslednjih devetih mesecih ne bomo takoj lotili reševanja razmer, bomo priča lakoti, destabilizaciji držav in množičnim migracijam. Če ne bomo ničesar storili, bomo plačali visoko ceno.”

45 milijonov ljudi v 43 državah je na robu lakote, splošne svetovne potrebe po humanitarni pomoči pa jasno naraščajo in so zdaj večje kot kdaj koli prej. Vse regije na svetu se soočajo z možnostjo, da se milijoni vsak dan zbudijo ob praznih krožnikih, naraščajočih cenah hrane, gospodarskem upadu, uničenih pridelkih in nasilnih spopadih, ki trkajo na njihova vrata.

Medtem ko se svetovna stopnja lakote in humanitarne potrebe vse bolj povečujejo, se sredstva, potrebna za njihovo zadovoljevanje, zmanjšujejo. Samo ta mesec je bil WFP zaradi pomanjkanja sredstev prisiljen zmanjšati obseg obrokov hrane, ki jih prejema osem milijonov ljudi v Jemnu. V naslednjih nekaj tednih obstaja nevarnost nadaljnjih zmanjšanj. Do tega prihaja v najslabšem možnem času, saj se Jemenci spopadajo s posledicami resnega zaostrovanja spopadov in stalnega poslabšanja gospodarskih razmer.

“Lakoto in katastrofo v letih 2021 in 2022 smo preprečili, ker so se države odzvale. Mislili smo, da bo covid do leta 2022 za nami, vendar se je le ponovno recikliral, poslabšal in povzročil gospodarske katastrofe med najrevnejšimi državami po svetu,” je dejal Beasley. “WFP ima rešitve in programe, s katerimi lahko ustavimo to krizo, potrebujemo le denar, sicer bodo države po vsem svetu za to plačale tisočkrat več.”

V zadnjih dveh letih se je število ljudi, ki jim primanjkuje hrane, povečalo s 135 milijonov na 283 milijonov. Število bi se lahko še povečalo. V tem letu brez primere mora pomoč WFP, ki je rešilna bilka za družine v izrednih razmerah, naraščati skupaj z večjim poudarkom na spreminjanju življenj s krepitvijo odpornosti, da se še več revnih ljudi na robu lakote ne bi znašlo na robu. Takšno delo stabilizira skupnosti na posebej negotovih območjih in jim pomaga bolje preživeti nenadne pretrese, ne da bi izgubile vse svoje premoženje.

The post WFP svari pred povečanjem migracij in nestabilnosti first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Po nedavnem »srce parajočem« obisku centra za nujno prehrano na jugu države je poročal, da je naletel na »tišino, nobenega veselja; otroci so samo strmeli vate in bile so jih res samo koža in kosti.«

Najhujša suša v spominu

Jug Madagaskarja je prizadela najhujša suša v zadnjih 40 letih. »Starejši ljudje nam pripovedujejo, da je to najhujši pojav – imenujejo ga Kéré – od leta 1981,« je dejal.

Po zadnjih razpoložljivih podatkih iz aprila je bilo skupno približno 1,3 milijona Malgašev uvrščenih v razred IPC 3, 4 in 5. Posodobljene napovedi IPC bodo objavljene konec leta.

»Število ljudi, ki so uvrščeni v kategorijo IPC 3 in več, približno 1,3 milijona, je višje od števila takšnih ljudi leta 2016, v času krize, ki jo je povzročil El Niño,« je nadaljeval uradnik WFP in opozoril, da med kategorijami od tri do pet ni velikih razlik.

Napovedi za prihodnje mesece so zelo zaskrbljujoče, je dejal in opozoril, da so se trendi v kategorijah IPC 3, 4 in 5 od lani povečali.

V kategoriji IPC 4 je bilo v zadnjem trimesečju – v zadnjem četrtletju lanskega leta – približno 200.000 ljudi. Zdaj jih je približno pol milijona, od zdaj do konca leta, ko bodo na voljo novi rezultati IPC, pa bo predvidoma v IPC 5 približno 30.000 ljudi.

Podnebni dejavniki

V nasprotju z drugimi svetovnimi lakotami stopnje IPC 5 v Jemnu, Južnem Sudanu in Etiopiji/Tigraju, ki so posledica konfliktov, je kriza na Madagaskarju verjetno posledica uničujočih podnebnih dejavnikov, je opozoril Mangoni.

»Imamo nekaj akutnih pojavov, kot so … suše v zadnjih petih letih, nov pojav peščenih viharjev, ki so verjetno posledica erozije tal, krčenja gozdov v zadnjih 20 do 30 letih in seveda vpliva covida.«

Zaradi vpliva pandemije na turizem in dobavne verige vaščani, ki so včasih v času pomanjkanja iskali delo v mestih, nimajo več te možnosti, je dejal Mangoni.

Dvig cen hrane in vode

Ljudje so izčrpali tudi svoje običajne tehnike spopadanja s težavami, kot je prodaja kuhinjskih pripomočkov: »Cene so visoke, zlasti hrane, vključno z vodo,« je dodal. »Poleg tega na tem območju pustošijo ‘dahalo’, razbojniki.«

Po podatkih WFP je podhranjenih približno 500 000 otrok, mlajših od petih let. Od tega naj bi jih bilo do aprila 2022 hudo podhranjenih 110 000.

Da bi pomagal tistim, ki pomoč najbolj potrebujejo, je program WFP že povečal obseg obrokov in prehranskih programov. Načrtuje, da bo njihova pomoč od decembra, vrhunca obdobja pomanjkanja, do predvidene naslednje dobre letine aprila 2022, dosegla več kot milijon ljudi. Za zagotavljanje te nujne pomoči v naslednjih šestih mesecih je agencija zaprosila za 69 milijonov dolarjev.

The post V žepih lakote na Madagaskarju podhranjenih pol milijona otrok first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Čeprav je še nedavno veljala za zgled prizadevanj za zmanjšanje lakote, se v Braziliji beleži dramatično poslabšanje kazalnikov varnosti preskrbe s hrano. Država velja za državo z višjim srednjim dohodkom, je bila leta 2014 po desetletju napredka pri zmanjševanju lakote odstranjena iz zemljevida lakote (World Hunger Map) Svetovnega programa za hrano (WFP). Toda manj kot sedem let pozneje se več kot polovica njenega 212-milijonskega prebivalstva spopada z določeno stopnjo negotovosti s hrano – in skoraj vsak deseti z resno lakoto.

“Z več kot 19 milijoni ljudi, ki se soočajo s hudo negotovostjo s hrano, je prižgana »rumena opozorilna lučka” je za The New Humanitarian dejal Daniel Balaban, predstavnik WFP v Braziliji. Da se država uvrsti na zemljevid lakote WFP, mora imeti vsaj pet odstotkov prebivalstva resno negotovost s hrano. Ker je devet odstotkov brazilskega prebivalstva zdaj v tej kategoriji, “lahko rečemo, da je država dejansko spet na zemljevidu”, je dejal Balaban.

Več o stanju v Braziliji in Zemljevidu lakote na spletni strani medija The New Humanitarian.

The post Pandemija Brazilijo vrača na Svetovni zemljevid lakote first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Visoki uradniki so povedali, da je zaradi osemmesečnega konflikta še 1,8 milijona ljudi na robu lakote. Pozvali so k takojšnjemu neoviranemu humanitarnemu dostopu do območja.

Opozorili so tudi na nevarnost nadaljevanja spopadov kljub razglasitvi premirja. Etiopska vlada, ki se je borila proti regionalnim silam v Tigraju, je minuli ponedeljek razglasila enostransko premirje. Vendar pa so se uporniki zavezali, da bodo pregnali svoje “sovražnike” iz regije, poročajo pa tudi o občasnih spopadih, ko se mednarodni pritisk povečuje, da se vse strani v sporu umaknejo, poroča BBC.

V spopadih med Ljudsko osvobodilno fronto Tigray (TPLF) in vladnimi silami je umrlo že na tisoče ljudi, razseljenih pa je bilo več kot dva milijona ljudi.

Vse strani v konfliktu so obtožene množičnih pobojev in kršitev človekovih pravic.

Mekele, regionalno središče Tigraja. Foto: Wikimedia

The post V Tigraju je lakota prizadela 400.000 ljudi first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Poročilo navaja, da se je 135 milijon oseb soočalo z akutno neustrezno prehransko varnostjo in so potrebovale nujno pomoč. Več kot 183 milijonov ljudi pa je bilo na robu akutne lakote, ki bi jo lahko povzročili dodatni pretresi, kar je še posebej zaskrbljujoče zaradi pričakovanega razvoja pandemije koronavirusa.

17 milijonov otrok po vsem svetu je trpelo hiranje zaradi akutne podhranjenosti, motnje v razvoju pa je zaradi kronične podhranjenosti imelo najmanj 75 milijonov otrok.

Dodatne informacije

The post Zaradi pandemije milijonom ljudi grozi lakota first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Maria Helena Semedo, namestnica direktorice za podnebje in naravne vire pri FAO, je povedala, da “nazadovanje pri doseganju ključnih stebrov ciljev trajnostnega razvoja lahko ogrozi doseganje Agende 2030 v celoti, in dela naše cilje, zagotoviti socialno, okoljsko in ekonomsko trajnostno prihodnost za planet in za današnje in prihodnje generacije, vse manj dosegljive.”

V prvem takem poročilu je FAO analizirala velike globalne trende in podatke iz do 234 držav in teritorijev glede na 18 kazalnikov štirih CTR-jev (2, 6, 14 in 15).

Nekaj ključnih poudarkov:

Lakote je vse več: število lačnih ljudi na svetu se zadnja tri leta povečuje in je trenutno 820 milijonov.

Majhni proizvajalci hrane zaslužijo približno polovico manj kot veliki: večina kmetov v partnerskih državah se sooča z bistveno večjimi izzivi, denimo pri dostopu do virov in storitev, njihova produktivnost in prihodki so tako sistematično manjši.

Velike razlike v cenah hrane: velike podražitve hrane v zadnjih letih najbolj vplivale na partnerske države, ki nimajo dostopa do morja, četrtino držav v Afriki in zahodni Aziji, ter petino v srednji in južni Aziji.

Več kot polovica lokalnih vrst živine je na robu izmurtja: po svetu je na robu izmurtja kar 7155 lokalnih vrst živine, torej vrst, ki se pojavljajo samo v eni državi, kar je kar 60 % vseh vrst.

Več informacij in povezava do celotnega poročila so na voljo tukaj.

The post FAO: po svetu je lačnih 820 milijonov ljudi first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Danes napovedana podpora bo namenjena preskrbi s hrano, osnovni zdravstveni zaščiti v težko dostopnih krajih ter vzpostavitvi in izvajanju intenzivnih izobraževalnih programov za otroke na konfliktnih območjih, ki so v zadnjih letih morali opustiti šolanje. Danes napovedana podpora dopolnjuje 1 milijon evrov pomoči za zajezitev ebole, ki jo je Komisija napovedala prejšnji teden.

Vir: Evropska komisija

The post Evropska komisija napovedala 48,5 milijonov evrov humanitarne pomoč za Južni Sudan first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Poročilo o prehranskih krizah v svetu so pripravili EU, Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) in Svetovni program za hrano.

Več kot 113 milijonov ljudi v skupno 53 državah sveta je lani trpelo akutno lakoto zaradi vojn in podnebnih katastrof, so opozorili Združeni narodi. Najhuje so bili prizadeti prebivalci v Jemnu, DR Kongu, Afganistanu in Siriji. Na splošno je stanje najslabše v Afriki, kjer zaradi lakote trpi okoli 72 milijonov ljudi. Globalno se je situacija v letu 2018 sicer nekoliko izboljšala glede na leto 2017, ko je hudo lakoto trpelo 124 milijonov ljudi. Izboljšalo se je stanje v nekaterih državah Latinske Amerike in v azijsko-pacifiški regiji, ki so jim lani vremenske ujme nekoliko bolj prizanesle. A v FAO-ju opozarjajo, da bo število ogroženih ljudi zaradi lakote težko padlo pod sto milijonov.

Glavni dejavniki za akutno lakoto so še vedno vojni konflikti in nestabilnost, pa tudi gospodarski pretresi in naravne nesreče, ki so posledica podnebnih sprememb, kot so na primer poplave ali suša.

V državah, ki so na pragu lakote, je 80 odstotkov prebivalstva odvisnega od kmetijstva. In potrebujejo tako nujno pomoč v hrani kot tudi ukrepe za povečanje pridelave hrane.

Pod velikim pritiskom so tudi države, ki gostijo veliko število beguncev, od sosed v vojni uničene Sirije do Bangladeša, v katerega se je iz Mjanmara zateklo več kot milijon pripadnikov manjšine Rohingja.

V organizaciji FAO so opozorili tudi na možnost poslabšanja stanja v Venezueli, če se bosta nadaljevali politična in gospodarska kriza. Že prihodnje leto bi v tej državi lahko imeli krizo zaradi pomanjkanja hrane.

EU bo med letoma 2014 in 2020 namenila skoraj 9 milijard evrov za pobude za prehransko in hranilno varnost in trajnostno kmetijstvo v več kot 60 državah. V zadnjih treh letih pa je humanitarni pomoči za hrano namenila skoraj 2 milijardi evrov, kar je največ doslej. Prehranske krize postajajo vse bolj akutne in kompleksne, zato njihovo reševanje in preprečevanje zahteva inovativne pristope.

Odprava lakote do leta 2030 je tudi eden od ciljev trajnostnega razvoja, ki so jih države sveta, med njimi tudi Slovenija, sprejele leta 2015.

The post FAO: Več kot 113 milijonov ljudi trpi hudo lakoto first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Po podatkih Urada za usklajevanje humanitarnih zadev (OCHA) se “resnost potreb poglablja”, pri čemer je število najbolj ogroženih ljudi, osupljivih 27 odstotkov več kot lani, ko je bila jemenska kriza že najhujša humanitarna kriza na svetu.

Poročilo o pregledu humanitarnih potreb za Jemen iz leta 2019 (2019 Humanitarian Needs Overview for Yemen report) razkriva, da je 14,3 milijona ljudi razvrščenih med tiste z akutno potrebo, okoli 3,2 milijona ljudi, ki potrebujejo zdravljenje zaradi akutne podhranjenosti; to vključuje dva milijona otrok, mlajših od pet let, in več kot milijon nosečnic in doječih žensk.

Poudariti je potrebno, da je več kot 20 milijonov ljudi po vsej državi v negotovosti glede hrane, polovica pa jih trpi zaradi ekstremne lakote, pri čemer se poročilo osredotoča na nekatera ključna humanitarna vprašanja: osnovne potrebe po preživetju, zaščita civilistov in preživetje ter ključne osnovne storitve.

»Stopnjevanje konflikta od marca 2015 je močno zaostrilo krizo, v kateri se milijoni soočajo s tveganji na področjih varnosti in osnovnih pravic,« poroča OCHA.

Po podatkih agencije Združenih narodov 17,8 milijona ljudi nima dostopa do pitne vode in sanitarij, 19,7 milijona pa nima dostopa do ustreznega zdravstvenega varstva. S slabimi sanitarijami in vodnimi boleznimi, vključno s kolero, so se v preteklem letu soočali na sto tisoče ljudi.

Po besedah posebnega odposlanca ZN Martina Griffithsa ter vodje ZN za nujno pomoč Marka Lowcocka je medtem žito, ki bi lahko pomagalo nahraniti milijone, še vedno v nevarnosti, da bo zgnilo v skladišču ob Rdečem morju, ker so pogoji preveč nevarni, da bi lahko prišli do njega.

Da bi se odzvali na nujne humanitarne potrebe, bodo Združeni narodi ter vladi Švedske ter Švice naslednji teden sklicali tretji dogodek na visoki ravni o humanitarni krizi v Jemnu.

Dogodek je predviden za 26. februarja v Ženevi. Namen dogodka je pridobiti podporo za humanitarni odziv in blaženje trpljenja jemenskega ljudstva. V začetku tega meseca je vodja ZN za nujno pomoč Mark Lowcock dejal, da bo potrebnih 4 milijarde dolarjev.

Vir novice: DevelopmentAid

The post Združeni narodi opozarjajo, da je humanitarna kriza v Jemnu najhujša na svetu first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.