Nagrado Sveta Evrope podeljuje od leta 2014 dalje vsaki dve leti kot priznanje za izjemne humanitarne dosežke posameznika, skupine posameznikov ali organizacije. Nagrada je vredna 10.000 evrov, podelitev pa bo potekala na sedežu Sveta Evrope v Strasbourgu predvidoma 17. januarja 2022.

Ministrstvo meni, da s svojim dolgoletnim delovanjem in izjemno požrtvovalnostjo, misijonar Opeka izpolnjuje pogoje za nagrado, ki bo pomembno prispevala k prepoznavnosti njegovega humanitarnega dela. Ostali predlagatelji so Slovenska karitas, Misijonsko središče Slovenije, Radio Ognjišče in mednarodni sopredlagatelj Vincentian Family Homeless Alliance (Famvin Homeless Alliance, ang.) s sedežem v Rimu.

Misijonar Opeka je leta 1989 ustanovil humanitarno združenje Akamasoa (“Dobri prijatelji”), ki deluje v predmestju glavnega mesta Antananarivo, leta 1994 pa združenje Antenne Akamasoa v Vaingaindranu na jugovzhodu Madagaskarja. V 30 letih svojega delovanja je vzpostavil več kakor 18 vasi z vso potrebno infrastrukturo. S pomočjo malgaških prostovoljcev je iz odlagališča smeti blizu glavnega mesta Antananarivo postavil mesto upanja za več kot 25 tisoč ljudi. Trenutno je v šolah, ki sta jih zgradili združenji, v izobraževalni program vključenih 14 tisoč otrok. Skupaj s prostovoljci obeh združenj je pomagal že več kot 500 tisoč revnim Malgašem.

Nagrado Raoul Wallenberg podeljuje Svet Evrope v sodelovanju s švedsko vlado in madžarskim parlamentom. Nagrado se vsaki dve leti podeljuje posamezniku, skupini ali organizaciji, ki deluje v poslanstvu Sveta Evrope, z namenom ohranitve spomina na dosežke Raoula Wallenberga. Ta švedski diplomat je v letih 1944 in 1945 ščitil pripadnike judovske skupnosti v Budimpešti. Vrednost nagrade, ki bo podeljena 17. januarja 2022, je 10 tisoč evrov.

The post Pedro Opeka nominiran za nagrado Sveta Evrope Raoul Wallenberg first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

The post Otroci iz Belorusije in Ukrajine na rehabilitaciji na Debelem rtiču first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Državna sekretarka se je visokemu gostu v uvodu zahvalila za odziv na vabilo na spomladanski del letošnjih – devetih – Slovenskih razvojni dni, ki so letos namenjeni tudi razpravi o izzivih na področju enakosti žensk in moških ter nasilju nad ženskami v humanitarnih razmerah, zaradi česar je prisotnost komisarja še posebno pomembna. Evropska unija namreč boju proti nasilju nad ženskami namenja posebno pozornost. Med drugim je med julijem 2017 in decembrom 2018 vodila Poziv k delovanju na področju varovanja pred nasiljem zaradi spola v izrednih razmerah, ki se mu je lani pridružila tudi Slovenija.

S komisarjem Stylianidesom sta v dvostranskem pogovoru izmenjala poglede na pereče humanitarne krize v Jemnu, Gazi ter Venezueli. Naslovila sta številne izzive na afriškem kontinentu. Državna sekretarka je komisarju Stylianidesu pojasnila, kako Slovenija sodeluje pri lajšanju posledic največjih humanitarnih kriz.

Jemen, kot prizorišče trenutno največje humanitarne krize na svetu, Slovenija obravnava z zaskrbljenostjo. Ministrstvo za zunanje zadeve je za lajšanje humanitarnega položaja v Jemnu namenilo 380.000 evrov pomoči, vključno z zadnjim prispevkom na donatorski konferenci v Ženevi, minister dr. Cerar pa na to temo vodi aktiven dialog z domačo javnostjo, srečanj se aktivno udeležuje tudi platforma SLOGA.

Državna sekretarka Leskovar je predstavila slovenski prispevek k reševanju perečega problema dostopa do čiste pitne vode v Gazi, ko je za obrat za razsoljevanje vode namenila eno največjih humanitarnih donacij do sedaj, in sicer pol milijona evrov.

Sogovornika sta spregovorila tudi o globoki politični, gospodarski in humanitarni krizi v Venezueli. Slovenija je zaskrbljena tudi zaradi tam živeče slovenske skupnosti, ki šteje okoli 300 državljanov in do 1000 oseb slovenskega porekla. Državna sekretarka je dejala, da v Sloveniji pozorno spremljamo razvoj situacije ter sodelujemo v skupnih prizadevanjih Evropske unije za lajšanje humanitarnih razmer.

Državna sekretarka Leskovar je ob zaključku srečanja z evropskim komisarjem ter ob priložnosti mednarodnega dne žensk predstavila nov projekt Ministrstva za zunanje zadeve “mlade veleposlanice”, ki je bil zasnovan skupaj s tujimi veleposlanicami v Ljubljani. V sklopu projekta bo potekal mentorski program za izbrano skupino mladih žensk – dijakinj srednjih šol iz različnih krajev po Sloveniji, namenjen krepitvi interesa za kariero na področju mednarodnih odnosov in diplomacije.

The post Dvostransko srečanje z evropskim komisarjem Stylianidesom first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Indonezijski otok Sulavesi je 28. septembra 2018 prizadel močan potres, ki so mu sledili cunami, zemeljski plazovi ter utekočinjenje tal. Življenje je izgubilo 2.096 ljudi, okoli 4.400 jih je utrpelo resne poškodbe, preko 1.300 pa jih je pogrešanih. Potres je povzročil tudi ogromno gmotno škodo. Poškodovanih ali uničenih je bilo okoli 68 tisoč hiš, brez strehe nad glavo je ostalo preko 200 tisoč ljudi. Uničene so bolnice, šole, mošeje, trgovine ter ceste. Večina razseljenih biva v uradnih taboriščih, še vedno pa jih mnogo zatočišče išče v improviziranih naseljih. V vseh začasnih naseljih obstajajo težave z dostopom do pitne vode in sanitarne ureditve, kar predstavlja nevarnost za izbruh nalezljivih bolezni.

Indonezijo je nato v soboto 22. decembra 2018 ponovno prizadel potres, ki mu je sledil cunami. Za posledicami zadnje katastrofe je umrlo več kot 400 ljudi, 1.500 je močno poškodovanih, preko 140 pa jih še pogrešajo.

Ministrstvo sporoča, da so indonezijske oblasti sprejele materialno pomoč, zaprosile pa so tudi za finančne donacije tujih vlad lokalnim organizacijam ali organizacijam, ki sodelujejo z lokalnimi partnerji, predvsem tistim, ki sodelujejo z indonezijskim Rdečim križem. Na poziv Mednarodne federacije društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca (IFRC) je Slovenija Indoneziji namenila humanitarni prispevek v višini 50.000 EUR.

Vir: MZZ

The post Slovenija prispevala 50.000 EUR za odpravljanje posledic katastrofalnega potresa v Indoneziji first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Minister dr. Cerar je predstavil dosedanje aktivnosti slovenske vlade v naslavljanju krize v Jemnu, tako na humanitarnem kot tudi na političnem področju. Slovenija dejavno podpira pogajanja pod vodstvom OZN in nedavno dosežen dogovor na Švedskem, ki je zelo pomemben zaradi omogočanja učinkovitejšega naslavljanja pereče humanitarne krize kot zaradi odpiranja poti končanju sovražnosti ter k nadaljnjim pogovorom za doseganje celovite politične rešitve.

Minister je pozdravil javni poziv slovenskih nevladnih organizacij, ki izraža razvit čut slovenskega naroda do socialne in humanitarne pomoči sočloveku.

“Najbolj nevaren je molk, molk ljudi in molk držav. Ignoranca in spregled trpljenja otrok, ki umirajo od lakote in bolezni”, je dejal minister dr. Cerar in se zavzel za iskanje konkretnih rešitev in predlogov, s katerimi bi lahko Slovenija proaktivno pristopila k lajšanju humanitarnih razmer prizadetega civilnega prebivalstva Jemna.

Slovenija namenja nujno pomoč Jemnu vse od začetka krize v tej državi. Za humanitarno pomoč smo preko Svetovnega programa za hrano in Unicefa doslej namenili skupno 280.000 EUR.

Predstavniki Društva slovenskih pisateljev, Slovenske Filantropije, Mednarodnega PEN in platforme SLOGA so izpostavili, da gre v primeru Jemna za pozabljen konflikt, ki bi terjal ustrezno pozornost slovenske, EU in mednarodne skupnosti. Želijo si aktivnejšega angažmaja Slovenije, vključno s podporo prizadevanjem mednarodne skupnosti in OZN za zaustavitev humanitarne krize, zlasti z odprtjem humanitarnih koridorjev.

The post SLOGA na sestanku pri zunanjem ministru Cerarju na temo humanitarnih koridorjev v Jemnu first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

 Že od leta 1950 Agencija Združenih narodov za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem vzhodu (UNRWA) Palestincem pod izraelsko okupacijo in palestinskim beguncem brez lastnih sredstev zagotavlja nujni odziv, osnovno zdravstveno oskrbo, izobraževanje, izboljšanje namestitev v taboriščih, infrastrukturo ter mikrofinanciranje. Naslavlja tudi palestinske begunce v oboroženih konfliktih, npr. v Siriji. V letošnjem letu se agencija sooča s finančnimi težavami predvsem zaradi odločitve ZDA, da do nadaljnjega zadrži nakazilo 65 milijonov dolarjev za financiranje dejavnosti UNRWA.

Republika Slovenija je v preteklih letih namenjala pomoč Gazi v okviru prizadevanj za krepitev miru in varnosti. Na mednarodni donatorski konferenci za Palestino in obnovo Gaze, ki je potekala oktobra 2014 v Kairu, je Slovenija najavila 150.000 evrov pomoči v obdobju med leti 2015 do 2017. Letos je Slovenija poravnala zadnjo obveznost v višini 50.000 evrov skladno z najavo.

Že vrsto let Slovenija financira tudi projekte zdravstvene in psihosocialne rehabilitacije palestinskih otrok ter preko ITF Ustanove za krepitev človekove varnosti izobražuje strokovnjake s področja rehabilitacije ter nudenja psihosocialne pomoči.

The post Slovenija nakazala humanitarni prispevek za pomoč palestinskim beguncem first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Ob koncu projekta so zadovoljni, da 60 žensk finančno preživljala svoje družine z gojenjem gob in frizerstvom, več kot 150 deklet in žensk pa pozna svoje pravice, se zna zaščititi, ukrepati v primeru nasilja in nastopiti kot bolj enakovredne moškim, saj so bile deležne ozaveščanja o pravicah žensk, načrtovanju družine ter spolnih in reproduktivnih boleznih.

Projekt je trajnostno naravnan. Dejavnosti, tako gobarska kot frizerska, so bile razvite do te mere, da lahko zaposlujeta ženske, pokrivata stroške in zagotavljata potreben dobiček za nadaljnji razvoj.

The post Ob zaključku projekta za opolnomočenje begunskih žensk v Ugandi first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

V okviru konference “Podpora Siriji in regiji”, ki so jo 4. februarja 2016 v Londonu organizirali Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, Nemčija, Norveška, Kuvajt in Organizacija združenih narodov, je predsednik Vlade RS dr. Miro Cerar najavil prispevek Slovenije v višini 200.000 EUR v obdobju od leta 2016 do leta 2019.

Od tega se je Slovenija zavezala, da bo v letu 2017 za nujno humanitarno pomoč Siriji in državam, ki se soočajo s prihodom beguncev, namenila 70.000 EUR.

Slovenija je tako s podporo projektu Izobraževanja o nevarnostih min in eksplozivnih ostankov vojne za sirske begunce v Jordaniji, ki ga izvaja ITF – Ustanova za krepitev človekove varnosti, ter z zagotovitvijo prispevka ICRC že v začetku leta izpolnila celotno zavezo za leto 2017.

Slovenija je od začetka humanitarne krize v Siriji in bližnjih državah, ki so sprejele veliko množico beguncev, zagotovila preko 2 milijona EUR humanitarne pomoči. Ob upoštevanju potreb prizadetega prebivalstva je pomoč v letu 2016, v primerjavi z letom 2014, desetkratno povečala. Aktivnosti so osredotočene na zagotavljanje prispevka mednarodnim organizacijam, ki delujejo na terenu, nudenje materialne pomoči in podporo dvostranskim projektom, ki jih izvajajo ITF in slovenske nevladne organizacije.

The post Slovenija uresničila zavezo o humanitarni pomoči Siriji v letu 2017 first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

V sklopu ocenjevalanega obiska OECD v Slovenije, v katerem se je vršil pregled mednarodnega razvojnega sodelovanja Slovenije, je član delegacije Odbora za razvojno pomoč (DAC) OECD Cyprien Fabre izvedel predavanje, ki je naslovilo nekatera temeljna vprašanja odnosov med mednarodnim razvojnim sodelovanjem in humanitarno pomočjo. Povezava med slednjima ni vedno najbolj jasna in razlike v pojmovanju obeh konceptov ne ustrezajo realnostim današnjih kriznih in konfliktih situacij. V odzivu na humanitarne krize je zato potrebno razmišljati inovativno, z vključevanjem novih mehanizmov financiranja ter v aktivnem sodelovanju s civilno družbo, zasebnim sektorjem in drugimi strokovnjaki.

Republika Slovenija oziroma njeno mednarodno razvojno sodelovanje sta sicer v letošnjem letu predmet medsebojnega pregleda OECD DAC. Pregled se je začel 23. novembra 2016 z oddajo memoranduma o mednarodnem razvojnem sodelovanju Slovenije in se bo zaključil 21. junija 2017 z ministrskim srečanjem na sedežu OECD v Parizu. Ugotovitve delegacije bodo ključna podlaga za pripravo poročila OECD o mednarodnem razvojnem sodelovanju Slovenije.

The post SLOGA na predavanju Cypriena Fabreja first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Konec maja je v Istanbulu potekal prvi Svetovni humanitarni vrh kot odziv na naraščajoče humanitarne izzive, ki je združil relevantne deležnike z različnih sfer na področju humanitarne pomoči iz več kot 170 držav. 19. septembra bo kot zasedanje na visoki ravni v sklopu Generalne skupščine Organizacije združenih narodov potekal Vrh o obsežnih gibanjih beguncev in migrantov s ciljem sodelovanja držav pri upravljanju migracij ter zagotavljanja bolj humanega in usklajenega pristopa. O teh procesih so na okrogli mizi, ki jo je moderiral direktor platforme SLOGA Albin Keuc, po uvodnem video nagovoru Martina Nesirkyja, direktorja Informacijske službe Združenih narodov na Dunaju, razpravljali prof. dr. Maja Bučar s Fakultete za družbene vede, Dubravka Šekoranja, vodja Sektorja za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč na Ministrstvu za zunanje zadeve, Zoran Stančič, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, Špela Majcen Marušič, predstavnica za odnose z javnostmi na Uradu Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) Slovenija, in Jasna Djordjević, članica Strokovnega sveta za mednarodno razvojno sodelovanje pri Ministrstvu za zunanje zadeve.

Martin Nesirky je v video nagovoru opozoril, da je po svetu 130 milijonov ljudi odvisnih od humanitarne pomoči. Rdeča nit tako Agende za človeštvo in Agende 2030 za trajnostni razvoj je, da ne smemo nikogar pustiti zadaj. Trajnostni razvoj zahteva trajnostni mir. Generalni sekretar Organizacije združenih narodov Ban Ki-moon se je v septembru udeležil vrha G20 na Kitajskem, na katerem je predstavil dolgoročno vizijo trajnostnega razvoja, posebej v luči stabilne, vključujoče, trajnostne gospodarske rasti in uresničevanja Pariškega dogovora. Na Vrhu o beguncih in migrantih bodo svetovni voditelji prvič na srečanju na visoki ravni razpravljali o migracijah, kar je rezultat nepričakovanih stopenj mednarodne mobilnosti. Naslavljanje humanitarnih potreb je skupna, vendar deljena odgovornost. Cilj Vrha o beguncih in migrantih je priprava načrta oz. okvirja za naslavljanje potreb migrantov ter beguncev.

Prof. dr. Maja Bučar je opozorila na ogromen razkorak med sprejetimi zavezami in njihovim dejanskim uresničevanjem. Septembra lani so se svetovni voditelji soglasno zavezali k ciljem trajnostnega razvoja, ki določajo zagotavljanje varnih, urejenih in rednih migracij vseh migrantov ter polno spoštovanje njihovih človekovih pravic. Nedolgo po tem se je t. i. balkanska pot beguncev in migrantov obrnila čez Slovenijo ter glede uresničevanja tega cilja smo lahko zelo skeptični. Glede razkoraka med sprejetimi zavezami in njihovim izvajanjem je opozorila, da vzrok leži tudi v nepoznavanju zavez; zato je potrebno krepiti ozaveščanje, kako se od podpisanih zavez premakniti k njihovemu uresničevanju.

Dubravka Šekoranja je povedala, da organizacija prvega Svetovnega humanitarnega vrha predstavlja uspeh mednarodne skupnosti. Vrh je bil sklican kot odziv na naraščajoč prepad med potrebami in sredstvi, ki so na voljo. Slovenija se je v priprave na Svetovni humanitarni vrh zgodaj vključila in je bila med bolj aktivnimi državami članicami Organizacije združenih narodov. V procesu posvetovanj pred Vrhom je aktivno sodelovala z nevladnimi organizacijami in organizirala srečanje po Vrhu, kar predstavlja primer dobre prakse sodelovanja med zunanjim ministrstvom ter nevladnimi organizacijami pri sooblikovanju politik. Slovensko delegacijo je na Svetovnem humanitarnem vrhu vodil predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Miro Cerar, vodja delegacije na Vrhu o beguncih in migrantih bo predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Poleg splošnih zavez Svetovnega humanitarnega vrha je Slovenija sprejela dodatne nacionalne zaveze skladno s prioritetami slovenske mednarodne humanitarne pomoči, vključno s krepitvijo financiranja in učinkovitosti pomoči. Na Vrhu o beguncih in migrantih lahko pričakujemo dogovor o naslavljanju begunskih vprašanj, dogovor o urejenih migracijah je bil prestavljen v 2018. Za spremljanje uresničevanja zavez Svetovnega humanitarnega vrha bo vzpostavljen poseben mehanizem. Glede ključnih izzivov pri naslavljanju humanitarnih potreb je Šekoranja poudarila, da je prioritete ob omejenih zmogljivostih težko določiti. Izpostavila je ozaveščanje, partnerstvo in učinkovitost; razvojna pomoč je namreč povezana z vsako družbeno celico.

Zoran Stančič je poudaril, da je Evropska unija največja donatorica humanitarne pomoči. Evropska unija je bila aktivno vključena v priprave na Svetovni humanitarni vrh, priprave so zajemale posvetovanja s številnimi deležniki. Kot odziv na begunsko krizo v Evropi je bil vzpostavljen program pomoči Turčiji s ciljem oskrbe beguncev. Poudarek stališč Evropske unije na Vrhu o beguncih in migrantih je na skupnem ukrepanju ter naslavljanju temeljnih vzrokov migracij v izvornih državah.

Špela Majcen Marušič je izpostavila, da je v Evropo je v preteklem letu vstopilo več kot milijon beguncev in migrantov, vendar je po svetu 64 milijonov razseljenih oseb po drugih kontinentih. Znotraj te številke je le 22,3 milijonov beguncev, pretežni delež predstavljajo notranje razseljene osebe, prosilci za mednarodno zaščito in osebe brez državljanstva. Pri naslavljanju begunske in migrantske problematike je izpostavila pomen mednarodnega sodelovanja in pravnih mehanizmov (vzpostavljenih varnih poti). Na Vrhu o beguncih in migrantih, ki bo potekal 19. septembra kot zasedanje na visoki ravni Generalne skupščine Organizacije združenih narodov v New Yorku (Združene države Amerike), se načrtuje vzpostavitev celovitega okvirja za odzivanje. Poleg oskrbe beguncev je pomembno tudi delo s skupnostmi, ki begunce sprejmejo, kjer prepoznava ključno vlogo nevladnih organizacij. Beguncem je potrebno pomagati, da uspejo v novem okolju, hkrati je potrebno krepiti razumevanje skupnosti. Pozabiti ne smemo niti na naslavljanje temeljnih vzrokov migracij.

Jasna Djordjević je opozorila, da je brez vzpostavitve trajnostnega miru vprašljivo uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja. Za učinkovitejše naslavljanje humanitarnih izzivov je prvenstveno potrebna politična volja.

Panelisti so se dotaknili tudi aktualne begunske in migrantske krize. Prof. dr. Maja Bučar je izpostavila spremenljiv diskurz med humanitarnimi problemi ter varnostnimi vprašanji. Enako meni Zoran Stančič, da je odgovornost za nestrpnost dela splošne javnosti do begunskih in migrantskih vprašanj na plečih politične elite, ki je vseskozi hkrati govorila o humanitarnem ter varnostnem izzivu. Strinjala sta se o ključni vlogi medijev, saj je ključen izziv naslavljanje strahov splošne množice, zato je potrebno predstavljati dobre prakse integracije migrantov v slovensko okolje. Stančič je dodal, da se moramo premakniti od gašenja požara k dolgoročnemu delu z deležniki na lokalni ravni. Špela Majcen Marušič se je strinjala, da je potrebno krepiti ozaveščanje po celotni državi. Jasna Djordjević je na primeru problematike delavcev migrantov v Sloveniji dodala, da se migrantske tematike ne dotikajo le prihoda migrantov iz tujih držav.

V razpravi so bila odprta vprašanja glede identifikacije temeljnih vzrokov migracij in politizacije humanitarne pomoči. Prof. dr. Maja Bučar meni, da svet odgovora glede redistribucije virov še ni sposoben dati. Kljub razvojni politiki, ki si prizadeva globalne neenakosti naslavljati od 2. svetovne vojne dalje, se neenakosti povečujejo; ker je svet globalna vas in informacije potujejo s svetlobno hitrostjo, beležimo rekordne stopnje mednarodnih migracij. Govorci so se strinjali, da so za spremembo diskurza primarno odgovorni odločevalci, zanemariti pa ne gre vloge medijev. Ozaveščanje bo tudi pripomoglo k uresničevanju zavez, sprejetih na mednarodni ravni, tudi v praksi, na nacionalni ravni. Humanitarne izzive lahko učinkovito naslavljamo le z aktivnimi partnerstvi, kar je eden od ciljev trajnostnega razvoja.

The post Od besed k dejanjem: uresničevanje sprejetih zavez za učinkovitejše in vključujoče odzivanje na humanitarne odzive first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Srečanje je vodila Dr. Eva Nastav z MZZ, ki je predstavila rezultate majskega Svetovnega humanitarnega vrha in vlogo Slovenije na Vrhu. Sporočila je, da se je Slovenija priključila vsem zavezam, kar je do sedaj naredilo le 10 držav. Tudi sicer naj bi bila prizadevanja Slovenije (ki si je zadala še dodatne cilje) dobro sprejeta med udeleženci.

Polovica zavez je nadaljevanje starih, druge so nove. Zaveze, ki so del Ministrstva za zunanje zadeve in se nanašajo na humanitarno financiranje, bodo vključene v strateške dokumente in razpise za izvajanje. Med drugim je predvideno 4 % povečanje financiranja za ženske organizacije.

Ministrstvo bo še naprej vključevalno nevladne organizacije v procese priprave strateških dokumentov.

The post NVO in MZZ o Svetovnem humanitarnem vrhu first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Pregled se bo osredotočal na politični dialog, gospodarsko sodelovanje, razvojno sodelovanje, humanitarno pomoč, pretok ljudi in pretok znanja.

Predstavitvi bo sledil pogovor o razvojnih in drugih vidikih sodelovanja z državami Podsaharske Afrike.

Prosijo, da svojo udeležbo potrdite na razvoj.mzz@gov.si do torka, 31. maja 2016 do konca delovnega dne.

The post Predstavitev celovitega pregleda dosedanjega sodelovanja Slovenije z državami Podsaharske Afrike first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.