Sredstva bodo osredotočena na območja, kjer je prehranska varnost še posebej ogrožena, in kjer ni zadostnega dostopa do zdravstvenega varstva. Humanitarna pomoč EU bo dostavljena v partnerstvu z agencijami Združenih narodov, mednarodnimi organizacijami in nevladnimi organizacijami.

Komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič je dejal: ” Zaradi političnih, gospodarskih in finančnih kriz v Libanonu v zadnjih dveh letih na milijone ljudi potrebuje pomoč. Covid-19 in eksplozija v pristanišču v Bejrutu sta še poslabšala trpljenje tako ranljivih Libanoncev kot sirskih beguncev. Zdaj se ljudje v Libanonu soočajo z globalnimi šoki glede hrane in goriva, ki so posledica ruske invazije na Ukrajino. EU je solidarna z Libanonci in begunskimi skupnostmi v času stiske.”

V Libanonu so številne krize prizadele zlasti najbolj ranljive. Združeni narodi poročajo, da skoraj 2,5 milijona ljudi v Libanonu potrebuje humanitarno pomoč, vključno z 2,2 milijona Libanoncev, 208 000 palestinskih beguncev in 78 000 migrantov. Poleg tega 90 % od 1,5 milijona sirskih beguncev v državi še vedno potrebuje humanitarno pomoč.

Več informacij
EU humanitarian aid in Lebanon

Pripravila: PV

The post Libanon: 20 milijonov evrov pomoči za zagotavljanje prehranske varnosti first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Rdeči križ Ukrajine in ekipe Mednarodnega odbora Rdečega križa so že na terenu in po svojih najboljših močeh, kolikor dopuščajo varnostne razmere, pomagajo prebivalstvu. Trenutno se odzivajo predvsem na hudo pomanjkanje vode. Več vodovodnih postaj in cevovodov, ki so namenjeni oskrbi z vodo več kot milijona ljudi, zaradi spopadov namreč ne deluje. Vse vpletene strani pozivajo, da humanitarnim delavcem omogočijo nadaljevanje dela in pomoč najranljivejšim.

Kdor želi pomagati prizadetim v Ukrajini prek Rdečega križa, lahko prispeveknakaže na

TRR SI56 0310 0111 1122 296.

Sklic je SI00 96889

koda namena pa CHAR.

Uporabniki mobilnih storitev A1, Telekom, Telemach in T-2 lahko prispevajo tudi s poslanim sms-sporočilom na 1919 z besedo BEGUNCEM, s čimer prispevajo en evro, ali BEGUNCEM5, s čimer prispevajo pet evrov.

Iz Unicefa Slovenija pa so sporočili, da je v Ukrajini ogroženih 7,5 milijona otrok. Unicef je na terenu, z nujno pomočjo, s čisto pitno vodo, s pripomočki za zdravstvo in izobraževanje in s psihosocialno pomočjo za otroke in družine. A potrebe so ogromne, zato pozivajo k pomoči.

Za Unicef je  mogoče donirati

• na spletni strani https://doniraj.unicef.si/pomoc/ukrajin,
• s sms-sporočilom s ključno besedo UNICEF10 ali UNICEF5 na 1919, ali pa
• na račun Slovenske fundacije za Unicef SI56 0201 3025 9875 526, referenca SI 00 41103

Humanitarna informacijsko koordinacijska točka v primeru kriz je del aktivnosti projekta »Krepitev učinkovitosti odziva NVO v sodelovanju z zasebnim sektorjem na področju mednarodne humanitarne pomoči«, ki ga izvajata Platforma SLOGA in Slovenska karitas v sklopu strateškega partnerstva na področju humanitarne pomoči. Sofinancira ga Ministrstvo za zunanje zadeve RS. Mnenja izražena v objavi predstavljajo mnenja avtorja in ne predstavljajo uradnih stališč Vlade Republike Slovenije in Ministrstva za zunanje zadeve.

The post Rdeči križ in Unicef zbirata sredstva za pomoč prebivalcem Ukrajine first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

“Kakšna pomoč, kje ter v kakšnem obsegu se bo potrebovala, v tem trenutku še ni mogoče predvideti. Upamo, da se zgodba nasilja ustavi še danes, ter da se bodo ljudje lahko vrnili varno v svoje domove, a novice iz Ukrajine niso tako optimistične,” pojasnjuje Slovenska filantropija.

Če ste se pripravljeni aktivirati, izpolnite vprašalnik TU.

Humanitarna informacijsko koordinacijska točka v primeru kriz je del aktivnosti projekta »Krepitev učinkovitosti odziva NVO v sodelovanju z zasebnim sektorjem na področju mednarodne humanitarne pomoči«, ki ga izvajata Platforma SLOGA in Slovenska karitas v sklopu strateškega partnerstva na področju humanitarne pomoči. Sofinancira ga Ministrstvo za zunanje zadeve RS. Mnenja izražena v objavi predstavljajo mnenja avtorja in ne predstavljajo uradnih stališč Vlade Republike Slovenije in Ministrstva za zunanje zadeve.

The post Slovenska filantropija se pripravlja na pomoč beguncem iz Ukrajine first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Zaradi bližajoče se zime so izpostavljeni vse nižjim temperaturam in številnim tveganjem za zaščito, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti položaju mladoletnikov brez spremstva.

Približno 4 000 beguncev in migrantov, ki so obtičali v Bosni in Hercegovini, od katerih jih veliko spi zunaj, potrebuje zatočišče, hrano, vodo, sanitarije, zdravstveno oskrbo, zaščito in obleko. EU je pripravljena še naprej zagotavljati humanitarno pomoč za zadovoljevanje teh potreb. Dostojanstvo in varnost vseh oseb, zlasti najranljivejših, je treba zagotoviti in zaščititi v vsakem trenutku. Humanitarni partnerji morajo imeti popoln dostop do ljudi v stiski, ne glede na to, kje se nahajajo.

Janez Lenarčič, komisar za krizno upravljanje

Z novo dodeljenimi 2,5 milijona EUR bo dodatno podprta zaščita otrok ter mladoletnikov brez spremstva, tako v centrih kot zunaj njih. Sredstva bodo uporabljena tudi za reševanje kritične potrebe po zdravstveni oskrbi, ki se je še povečala zaradi pandemije covida-19, vključno s psihosocialno podporo in pomočjo na področju duševnega zdravja.

The post Ranljivim beguncem v BiH dodatnih 2,5 milijona evrov pomoči EU first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Trenutno je notranje preseljenih 6,7 milijonov Sircev, 5,5 milijona pa jih živi v petih sosednjih državah. Med obiskom na terenu so mu družine povedale, da »trpijo že leta dolgo« in da so »izčrpani.«

»In vendar sem bila priča njihovi moči in zavzetosti, da si uredijo življenje,« je dejal vodja UNHCR.

UNHCR dela z begunci in notranje razseljenimi ljudmi, ki razmišljajo o nevarni poti domov, humanitarne organizacije pa nudijo humanitarno podporo tistim, ki so se že vrnili, in njihovim skupnostim.

Povratnikom so pomagali vgraditi okna in vrata v deloma porušene hiše, je pojasnil, še vedno pa potrebujejo vodo in elektriko. Še vedno potrebujejo šole in bolnišnice, in morajo se preživljati. To je humanitarni imperativ, je poudaril.

V srečanju s sirijskimi oblastmi je poudaril, da gre sirijske državljane in da je naloga sirijski oblasti, da poskrbijo za njihovo varnost.

»Za trajnostno vrnitev je potrebno sodelovanje vseh deležnikov,« je zaključil.

The post UNHCR za boljšo podporo Sircem, ki se vračajo domov first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

»Na podlagi napredka, ki ga je dosegla njena predhodnica Portugalska, vključno s spodbujanjem prizadevanj za vzpostavitev Agencije Evropske unije za azil, v UNHCR upamo, da bo skorajšnje slovensko predsedstvo EU nadaljevalo z izgradnjo mostov in preučevanjem možnosti za sklenitev sporazuma o predlaganem Paktu EU o priseljevanju in azilu.

Ključnega pomena je, da se vprašanje azila v EU po več letih premakne z mrtve točke in se končno vpelje resnično skupen in vzdržen sistem. Human sistem, ki bo hitro zagotovil zaščito beguncem – ženskam, otrokom in moškim, ki bežijo pred strahovitimi vojnami, nasiljem in preganjanjem. In pravičen sistem, ki bo enakovreden za vse države EU, ko si bodo v duhu Unije in njenih vrednot delile odgovornost za begunce.

UNHCR podpira usmeritev predlaganega Pakta EU, vključno z njegovo prepotrebno zavezo krepitvi iskanja in reševanja, kar bi pripomoglo k reševanju življenj na morju in zagotavljanju predvidljivega izkrcavanja za rešene. Ključno je, da je pakt jasen glede potrebe, da se ohrani pravica do prošnje za azil in dostopa do njega v EU – nobenih kompromisov ne sme biti glede zagotavljanja te temeljne pravice.

Za preprečevanje prisilne razselitve in odzivanje nanjo ni enotne rešitve, saj to vprašanje zahteva celovit pristop tako v Evropi kot širše. A če več akterjev združi prizadevanja v skladu z Globalnim dogovorom o beguncih (GCR), je mogoča delitev odgovornosti, da se zagotovi učinkovita podpora beguncem in državam gostiteljicam.

Upamo, da bo EU nadaljevala na poti podpore GCR, kot je to počela do zdaj v mnogih državah, kjer bivajo begunci. Ob tem ko je 86 odstotkov beguncev v partnerskih državah, in ne v Evropi, je nadaljnja in rastoča finančna (humanitarna in razvojna) ter politična podpora EU ključna za regije in države izven EU, ki gostijo številne ljudi, ki so bili prisiljeni zapustiti domove. Poleg tega bi EU s predvidljivim, prilagodljivim in nenamenskim financiranjem UNHCR omogočila hitrejše odzivanje na številne trenutne krizne in izredne situacije po svetu in reševanje več življenj. Okrepljeno preseljevanje beguncev, ki izvirajo izven Evrope, in druge zakonite poti bodo zagotovile tudi varen prehod do zavetja beguncem, ki bodo lahko prišli v Evropo in se izognili uporabi nevarnih poti.

Ob tem ko število novih prihodov v Evropo ostaja obvladljivo, si EU brez težav privošči opraviti svojo nalogo pri boljši zaščiti beguncev. To se začne tako, da daješ zgled na domačih tleh in nikoli ne popustiš, ko je treba podpirati Konvencijo o beguncih iz leta 1951, katere podpisnice so vse države članice EU. Konvencija je pripomoček za reševanje življenj, ki je danes prav tako pomemben, kot je bil pred 70 leti, ko je Evropejcem v stiski zagotovil varnost in zaščito.«

The post Priložnost, da Slovenija zagotovi boljšo zaščito beguncev first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

V odprtem pismu premieru Borisu Johnsonu je več kot 1700 britanskih nevladnih organizacij, med njima Oxfam in ActionAid UK, akademikov in podjetnikov opozorilo na posledice zmanjšanja razvojne pomoči.

Nekatere organizacije, med njimi Oxfam GB in Save the Children, so v ločenih sporočilih opozorile, da bo letos ostalo brez šolanje 78.000 zdravstvenih delavcev, 700 milijonov doniranih zdravil za tropske bolezni pa bo ostalo neporabljenih. Action Aid je sporočila, da je bila prisiljena zapreti sedem sedem zavetišč za dekleta pred nasiljem v družini.

Zaradi zmanjšanja pomoči za 42% bo ostalo približno 70.000 ljudi brez zdravstvene službe in 100.000 brez vode v Coxovem Bazarju, največjem begunskem naselju na svetu, in to tik pred smrtonosno sezono ciklonov, so človekoljubne organizacije opozorile zunanjega ministra za Azijo Nigela Adamsa.

“Varnostne razmere v taboriščih so se močno poslabšale, dostop do izobraževanja in preživljanja ostaja zelo omejen, tvegajoč izgubljeno generacijo otrok, medtem ko dokazi kažejo, da se povečuje spolno nasilje. Letos je bilo tudi za 300% več požarov, ki so uničili domove več deset tisoč beguncev. V odgovor je vse več ljudi, ki se obračajo na tihotapce in tvegajo svoja življenja, da bi izstopili iz taborišč. “

Opozarjajo tudi na povečanje okužb v begunskih taboriščih. Britanski premier Johnson je pozval, naj se ves svet cepi proti koronavirusu do konca prihodnjega leta, a v Coxovem bazarju niso cepili še nobenega begunca.

Združeno kraljestvo je druga največja donatorka, od leta 2017 je prispevala 321 milijonov funtov. Nevladne organizacije zaradi nenadnega in nepredvidljivega zmanjšanja pomoči ne morejo načrtovati svojih dejavnosti.  Tako ena je morala ena od njih zaključiti projekt, namenjen 50.000 beguncem Rohinge in članom gostiteljske skupnosti Prav tako ni bilo podaljšano financiranje projektov, ki podpirajo invalidne otroke pri dostopu do izobraževanja in drugih storitev, kar spodkopava ključni steber britanske strategije o vključevanju invalidov.

The post V Coxovem bazarju bo 100.000 beguncev ostalo brez vode first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

„UNHCR še vedno odločno nasprotuje pobudam za eksternalizacijo, ki prosilce za azil prisilno premeščajo v druge države. Eksternalizacija preprosto preusmeri azilne odgovornosti drugam in se izogne ​​mednarodnim obveznostim. Takšne prakse spodkopavajo pravice tistih, ki iščejo varnost in zaščito, jih demonizirajo in kaznujejo ter lahko ogrozijo njihovo življenje, «je dejala pomočnica visokega komisarja za zaščito UNHCR Gillian Triggs.

Ironično je, da ob praznovanju 70. obletnice begunske konvencije prihaja do poskusov slabitve njenih načel in duha. Namesto tega mora biti prednostno iskanje učinkovitejših načinov za zagotavljanje splošne pravice do iskanja azila in drugih pravic, ki jih zagotavlja mednarodno begunsko pravo.

Gillian Triggs, UNHCR

The post UNHCR svari pred “izvozom” azila in poziva k delitvi odgovornosti za begunce first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Več kot ena milijarda ljudi živi v državah z visoko izpostavljenostjo podnebnim nevarnostim in omejeno sposobnostjo okrevanja po nesreči. Leta 2019 so približno 95 odstotkov preselitev zaradi nesreč povzročili vremenski dogodki, zlasti nevihte in poplave.

Izredne podnebne razmere so odločilna kriza našega časa in razseljevanje ljudi je ena najbolj uničujočih posledic podnebne krize, opozarja UNHCR. Zaradi podnebnih sprememb so nesorazmerno prizadeti ranljivi ljudje, ki živijo v nekaterih najbolj krhkih in konfliktnih državah.

Begunci, interno razseljene osebe (IDP) in osebe brez državljanstva so prve žrtve podnebnih nesreč. Mnogi živijo na podnebnih “vročih točkah”, kjer jim običajno primanjkuje sredstev za prilagajanje na vse bolj negostoljubno okolje.

V zadnjem desetletju so vremenski dogodki vsako leto sprožili povprečno 21,5 milijona novih premikov (to pomeni, da se je posameznik prisiljen preseliti večkrat), kar je več kot dvakrat toliko kot preseljevanje zaradi konfliktov in nasilja.

Večina ljudi, razseljenih zaradi nesreč, ostaja v svojih državah in pogosto živi na območjih, ki so zelo izpostavljena vremenskim nevarnostim, kot so poplave in nevihte. Nekateri med njimi se ne morejo vrniti domov, ko postanejo notranje razseljeni ljudje, medtem ko jih manjše število išče varnost v drugih državah in morda potrebuje mednarodno zaščito.

Podnebne spremembe poslabšujejo tudi druge dejavnike razseljevanja: povečujejo revščino, negotovost s hrano, pomanjkanje vode in dostop do drugih naravnih virov, na katere se skupnosti zanašajo za preživetje, opozarja UNHCR.

Zato UNHCR poziva države, naj takoj in skupaj ukrepajo v boju proti podnebnim spremembam in ublažijo njihove vplive na življenja in preživetje sto milijonov ljudi po vsem svetu. Države tudi pozivajo, naj okrepijo zaščito in pomoč ljudem, razseljenim zaradi nesreč in posledic podnebnih sprememb.

The post UNHCR: Milijarda ljudi je visoko izpostavljena podnebnim nevarnostim first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Danske imigracijske oblasti so najmanj 380 beguncev, vključno z otroki, obvestile, da se bodo morali vrniti v Sirijo, potem ko bo Danska ocenila Damask in okolico kot varne za vrnitev. Preklican jim je bil status začasne zaščite in s tem dovoljenje za prebivanje. Mnogi med njimi še čakajo na odločitev na pritožbe, ki so jih vložili.

Amnesty International opozarja, da je 39 ljudi že prejelo pravnomočno odločitev o svojem primeru in jim grozi deportacija, takoj ko Danska ponovno vzpostavi diplomatske vezi s sirskim režimom.

»Potem ko so pobegnili z vojnega območja, se vsaj 39 beguncev, ki so sprejeli končno odločitev, zdaj sooča z resno možnostjo, da se bodo ‘prostovoljno’ vrnili v Sirijo ali da bodo odpeljani v vrnitvene centre in tam čakali na deportacijo. Usoda stotih še ni znana, «je povedal direktor Amnesty International za Evropo Nils Muižnieks.

Amnesty International je prepričana, da bi bilo vračanje beguncev v Sirijo kršitev mednarodnega načela  nevračanja, ki prepoveduje državam pošiljati ljudi na območja, kjer bi bilo podvrženi realni nevarnosti resnega kršenja človekovih pravic.

The post Sirskim beguncem na Danskem grozi deportacija first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Aktivnosti projekta so bile usmerjene tudi k bolj pravičnim in učinkovitim politikam na področju migracij in razvoja v luči varnih poti in zakonitih migracij ter doseganja zavez uradne razvojne pomoči. Ob tem je bilo pomembno tudi spodbujanje k uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja, ki ljudem v revnih državah dajejo možnost, da se niso priseljeni seliti.

Veseli nas, da smo v dobrih treh letih s številnimi izvedenimi aktivnostmi prispevali k večjemu razumevanju in k pozitivnim pogledom na to zelo kompleksno problematiko migracij in njene povezave z globalnim trajnostnim razvojem v slovenski javnosti. Velikokrat so po končanih dogodkih udeleženci prišli do nas in nam povedali, da sedaj bolje razumejo, kajti prej jim tega na tako celosten način ni še nihče predstavil.

Jana Lampe, vodja projekta MIND

Ob izvedbi številnih aktivnosti so najbolj nagovorile osebne zgodbe in pričevanja migrantov in beguncev, ki so na poti v bolj dostojno življenje šli čez pravo kalvarijo, mnogi pa jo še doživljajo, je v sporočilu za javnost med drugim napisala Slovenska karitas.

Na Karitas občudujejo njihov pogum in pozivajo k več solidarnosti in sprejemanju migrantom in beguncev na ravni družbe in politik, da bodo le-ti lahko v polnosti zaživeli človeka vredno življenje. Karitas jim izraža tudi dejavno konkretno podporo, saj je lani z materialno pomočjo pomagala 5.900 migrantom v Sloveniji. Ob podpori Republike Slovenije, pa pomagala tudi migrantom, beguncem in notranje razseljenim ljudem po svetu v sodelovanju z mednarodno mrežo Karitas, še posebej v BiH in Siriji.

Na svetu danes živi 272 milijonov mednarodnih migrantov, vsak pa ima svojo zgodbo, ki ji moramo prisluhniti, da bi jih razumeli. K tej kulturi srečanja nas spodbuja tudi papež Frančišek. Med  mednarodnimi migranti je dve tretjini delovnih migrantov, ki so svoj dom zapustili zaradi revščine, lakote, brezposelnosti in boljših priložnosti. Zapolnjujejo prosta delovna mesta v ključnih sektorjih in s tem prispevajo k razvoju držav v katere so se preselili s svojim delom, znanjem in veščinami. Ti delavci med pandemijo COVID-19 igrajo pomembno vlogo pri tem, da živilske trgovine, javni prevoz, oskrba na domu in zdravstvene storitve delujejo naprej. Raziskave so pokazale, da ob tem prispevajo več v sistem socialne zaščite gostujočih držav, kot so sami deležni njegovih koristi. Pri delu so na žalost tudi pogosto izkoriščeni, kršene so njihove pravice …

Caritas Europa je marca 2021 opozorila na izzive, s katerimi se soočajo neevidentirane migranti, ki s svojim delom veliko prispevajo v EU družbo, nimajo pa nobenih pravic, in pozvala k reševanju tega izziva predvsem v širšem kontekstu urejanja poti zakonitih migracij.

Da bi bilo v Sloveniji več razumevanja te kompleksne problematike migracij in njihove povezave z globalnim trajnostnim razvojem in s tem povečanega sprejemanja ter vključevanja migrantov v družbo, je Slovenska karitas v projektu MIND izvedla številne dogodke in aktivnosti, kot so okrogle mize, solidarnostni teki in pohodi, akcije ozaveščanja na socialnih omrežjih, mobilno izobraževalno razstavo, organizirala srečanja in pogovore z migranti ter pripravila različne didaktične materiale in spletni kviz za šole in mlade, ki so podrobno predstavljeni in dostopni na spletni strani Slovenske karitas.

Ob zaključku projekta MIND se na Slovenski karitas zahvaljujemo vsakemu, ki je na kakršen koli način sodeloval v projektu in prispeval k bolj pozitivnim, objektivnim in celovitim pogledom na migracije. Zahvala Slovenski škofovski konferenci, ki je podprla ta projekt že ob njegovem začetku, vsem govornikom in strokovnjakom, ki so sodelovali pri izvedbi aktivnosti, ambasadorjem projekta, udeležencem na dogodkih (mlajši in starejši generaciji), medijem, ki so poročali o teh temah, politikom, ki so podprli naša prizadevanja, sodelujočim NVO in platformi SLOGA, posebej pa vsem migrantom, ki so bili pripravljeni z nami podeliti svoje zgodbe in izkušnje.

generalni tajnik Peter Tomažič

Iz med nastalih gradiv je še posebej pomembna strokovna zagovorniška publikacija Naš skupni dom, ki predstavlja zgodovinsko in trenutno stanje migracij v Sloveniji, osvetljuje izzive priseljevanja, odseljevanja v Sloveniji, v sodelovanju z Inštitutom RS za socialno varstvo. Ob izdaji je potekala okrogla miza s strokovnjaki, ki so sodelovali pri nastanku publikacije. Prejeli so jo politiki, strokovnjaki, knjižnice.
Trajno sled prizadevanj projekta bodo zapustili tudi videi s sedmimi pričevanji prve in druge generacije migrantov, ki živijo v Sloveniji ter Slovenke, ki se je izselila v tujino.

Iz zgodb je nastal 53-minutni dokumentarni film Zemlja, naš skupni dom, ki si ga lahko ogledate tukaj.

The post Slovenska karitas: Kalvarija je simbol poti mnogih migrantov in beguncev first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Zaradi eskalacije spopadov in povečanja notranjih beguncev v podsaharski Afriki, novih beguncev v vzhodni Afriki in na afriškem Rogu, zaradi povečanega prihoda beguncev na Kanarske otoke in zaradi 1064 smrtnih žrtev v lanskem letu samo v osrednjem in zahodnem Sredozemlju, UNHCR potrebuje več kot 100 milijonov dolarjev za povečanje varnosti beguncev v afriških državah na poti proti Sredozemlju.

Kritična prioriteta je  ponuditi varne in možne alternative nevarnim potem, na katerih beguncem grozijo smrt, nevarnost trgovine z ljudmi in nasilje, zlasti ugrabitve za odkupnine, prisilno delo in spolno nasilje, poudarja UNHCR.

Nasilje v podsaharski Afriki je po ocenah UNHCR prisililo k begu 2,9 milijona ljudi. Ker miru in stabilnosti v regiji ni pričakovati, obstaja velika verjetnost nadaljnjega bega prebivalstva.

Na fotografiji:

Sudanski begunci iz Darfurja z novorojenko v Tripoliju. Foto UNHCR/Mohamed Alalem

The post UNHCR: Na begu vse več ljudi iz podsaharske Afrike first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.