Sredstva bodo osredotočena na območja, kjer je prehranska varnost še posebej ogrožena, in kjer ni zadostnega dostopa do zdravstvenega varstva. Humanitarna pomoč EU bo dostavljena v partnerstvu z agencijami Združenih narodov, mednarodnimi organizacijami in nevladnimi organizacijami.

Komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič je dejal: ” Zaradi političnih, gospodarskih in finančnih kriz v Libanonu v zadnjih dveh letih na milijone ljudi potrebuje pomoč. Covid-19 in eksplozija v pristanišču v Bejrutu sta še poslabšala trpljenje tako ranljivih Libanoncev kot sirskih beguncev. Zdaj se ljudje v Libanonu soočajo z globalnimi šoki glede hrane in goriva, ki so posledica ruske invazije na Ukrajino. EU je solidarna z Libanonci in begunskimi skupnostmi v času stiske.”

V Libanonu so številne krize prizadele zlasti najbolj ranljive. Združeni narodi poročajo, da skoraj 2,5 milijona ljudi v Libanonu potrebuje humanitarno pomoč, vključno z 2,2 milijona Libanoncev, 208 000 palestinskih beguncev in 78 000 migrantov. Poleg tega 90 % od 1,5 milijona sirskih beguncev v državi še vedno potrebuje humanitarno pomoč.

Več informacij
EU humanitarian aid in Lebanon

Pripravila: PV

The post Libanon: 20 milijonov evrov pomoči za zagotavljanje prehranske varnosti first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Humanitarna pomoč

Kot je napovedala predsednica von der Leyen, bo 500 milijonov EUR iz proračuna EU namenjenih za odpravljanje tragičnih humanitarnih posledic vojne v Ukrajini in zunaj nje. Od tega je 90 milijonov EUR humanitarne pomoči, vključno z 85 milijoni EUR za Ukrajino in 5 milijoni EUR za Moldavijo, že v teku za zagotavljanje hrane, vode, zdravstvene oskrbe, zatočišča in pomoč pri pokrivanju osnovnih potreb najranljivejših. Z doslej največjo aktivacijo mehanizma EU na področju civilne zaščite v odziv na izredne razmere je milijone predmetov, vključno z vozili, medicinskimi pripomočki, šotori, odejami in spalnimi vrečami, že prispelo do tistih, ki jih potrebujejo v Ukrajini, medtem ko se nadaljnja pomoč dostavlja v sosednjo Moldavijo, na Poljsko in Slovaško, da bi podprla vse, ki bežijo pred vojno.

Podpora za upravljanje meja

Komisija je izdala operativne smernice za pomoč mejnim stražam držav članic pri učinkovitem upravljanju prihodov na meje z Ukrajino in skrajšanju čakalnih dob ob ohranjanju visoke ravni varnosti. Agencije EU prav tako zagotavljajo dodatno osebje in strokovno znanje za podporo državam članicam.

Zaščita ljudi na begu in podpora zmogljivostim za sprejem

EU se je soglasno dogovorila, da bo aktivirala direktivo o začasni zaščiti, da bi zagotovila jasnost in varnost ljudem v stiski ter pravice do socialne podpore, dostopa do trga dela in izobraževanja. Osrednji element tega pristopa je solidarnost med državami članicami.

Komisija bo usklajevala “solidarnostno platformo”, na kateri si bodo države članice lahko izmenjevale informacije o sprejemnih zmogljivostih. Sredstva za notranje zadeve za obdobje 2021-27 bodo državam članicam prinesla tudi znatna dodatna sredstva za zagotavljanje ustreznih sprejemnih zmogljivosti in učinkovitih azilnih postopkov. Komisija predlaga tudi podaljšanje obdobja izvajanja za sredstva, ki so državam članicam na voljo v okviru skladov za notranje zadeve za obdobje 2014-2020, s čimer bi se sprostilo približno 420 milijonov EUR dodatne podpore.

Ukrepi kohezijske politike za begunce v Evropi

Komisija sprejema tudi zakonodajni predlog “Kohezijski ukrepi za begunce v Evropi” (CARE). To bo prineslo dodatno prožnost pri financiranju številnih ukrepov v podporo ljudem, ki bežijo iz Ukrajine, iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), Evropskega socialnega sklada (ESS) in Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim (FEAD). Ti kohezijski skladi se lahko na primer porabijo za naložbe v izobraževanje, zaposlovanje, stanovanja, zdravstvene storitve in storitve otroškega varstva, v primeru FEAD pa tudi za osnovno materialno pomoč, kot sta hrana in oblačila. Da bi dodatno podprli države članice, bo izjemna 100-odstotna stopnja sofinanciranja, ki se je uporabljala kot odziv na pandemijo, podaljšana za eno leto. Poleg tega je na voljo približno 10 milijard EUR iz sredstev za pomoč pri oživitvi gospodarstva za kohezijo in evropska ozemlja iz leta 2022 (“REACT-EU”), ki se lahko uporabijo tudi za financiranje ukrepov za podporo osebam, ki bežijo iz Ukrajine.

Humanitarna informacijsko koordinacijska točka v primeru kriz je del aktivnosti projekta »Krepitev učinkovitosti odziva NVO v sodelovanju z zasebnim sektorjem na področju mednarodne humanitarne pomoči«, ki ga izvajata Platforma SLOGA in Slovenska karitas v sklopu strateškega partnerstva na področju humanitarne pomoči. Sofinancira ga Ministrstvo za zunanje zadeve RS. Mnenja, izražena v objavi, predstavljajo mnenja avtorja in ne predstavljajo uradnih stališč Vlade Republike Slovenije in Ministrstva za zunanje zadeve.

The post Evropski plan solidarnosti: humanitarna pomoč, zaščita beguncev in ukrepi kohezijske politike first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Evropska komisija je Mednarodni federaciji društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca (IFRC) nemudoma dodelila 200.000 EUR za humanitarno pomoč. Sredstva so del skupnega prispevka EU v sklad za pomoč ob nesrečah, ki ga upravlja IFRC.

To takojšnje financiranje EU bo pomagalo Mednarodnemu odboru Rdečega križa in njegovemu nacionalnemu društvu, beloruskemu Rdečemu križu, pri zagotavljanju nujno potrebne pomoči, vključno s hrano, higienskimi kompleti, odejami in kompleti za prvo pomoč.

EU je mobilizirala dodatnih 500 000 evrov humanitarnih sredstev in je trenutno v stiku s svojimi partnerskimi humanitarnimi organizacijami za uporabo teh sredstev.

EU podpira svoje humanitarne partnerje pri lajšanju trpljenja ljudi, ki so obtičali na meji in v drugih delih Belorusije. Pozivam k stalnemu dostopu humanitarnih organizacij z obeh strani do te velike skupine beguncev in migrantov, da bi jim zagotovili nujno pomoč.

Janez Lenarčič, komisar za krizno upravljanje

Evropska komisija je pripravljena zagotoviti dodatna humanitarna sredstva kot odziv na jasno ugotovljene humanitarne potrebe, če se bo dostop humanitarnih partnerskih organizacij v Belorusiji še izboljšal.

Vsa humanitarna pomoč EU temelji na mednarodnih humanitarnih načelih. EU zagotavlja humanitarno pomoč na podlagi potreb ljudem, ki so jih prizadele nesreče, ki jih je povzročil človek, in naravne nesreče, pri čemer posebno pozornost namenja najbolj ranljivim žrtvam.

Pomoč se prizadetim prebivalcem zagotavlja nepristransko, ne glede na njihovo raso, etnično skupino, vero, spol, starost, državljanstvo ali politično pripadnost.

The post 700.000 evrov pomoči osebam na vzhodni meji EU first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Poziv je sopodpisalo 17 nevladnih organizacij:

• Amnesty International Slovenije
• Avanta Largo
• Danes je nov dan, Inštitut za druga vprašanja
• Delavska svetovalnica
• Društvo Humanitas – Center za globalno učenje in sodelovanje
• Društvo Ključ – center za boj proti trgovanju z ljudmi
• Društvo za Združene narode za Slovenijo
• Jezuitsko združenje za begunce Slovenije
• PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja
• SLOGA, platforma NVO za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč
• Slovenska filantropija – Združenje za promocijo prostovoljstva
• Slovenska fundacija za UNICEF
• Slovenska karitas
• Zavod Emma
• Zavod Krog
• Zavod Tri, zavod za trajnostne skupnostne prakse, Škofja Loka
• Zavod Voluntariat

V skupni izjavi so zapisali:

“Ljubljana, 16. 11. 2021 – Ob tem ko umirajo ljudje v beloruskih gozdovih, podpisane nevladne organizacije ne moremo in ne smemo molčati. Eskaliranje nespoštovanja človekovih pravic in človeškega dostojanstva na hrbtih že tako ranljivih beguncev in migrantov, izpostavljanje migrantov nečloveškim razmeram, mrazu, lakoti, izčrpanosti in tudi izgubi življenja, je nedopustno in vredno obsodbe.

Hkrati izražamo globoko zaskrbljenost zaradi preprečevanja dostopa do azila in do mednarodne zaščite s strani vseh vpletenih držav. Vse države, podpisnice Ženevske konvencije o beguncih, tudi Belorusija, so zavezane k njenemu spoštovanju. Evropska unija, zgrajena na spoštovanju človekovih pravic in človeškega dostojanstva, mora narediti vse, da se zagotovi humanitarna oskrba ljudi ob vzhodni meji EU in spoštuje pravica dostopa do azila.

Zato pozivamo slovensko Vlado, da v vlogi predsedujoče države Svetu Evropske unije na srečanju zunanjih in obrambnih ministrov Sveta Evropske unije za zunanje zadeve, ki bo 16. novembra 2021, začne poglobljeno obravnavo obstoječega stanja ob vzhodni meji EU. Ob tem pozivamo, da zagotovi aktivno podporo držav članic EU za čimprejšnjo humanitarno razrešitev trenutnega stanja ob vzhodni meji EU in se zavzame za upravljanje meja na način, da se spoštujejo človekove pravice in mednarodno pravo.

Beloruske oblasti, države članice Evropske unije, institucije Evropske unije pa še posebej pozivamo, da naredijo vse, kar je v njihovi moči, da se zavzamejo za človekovo dostojanstvo, da bodo ljudje ob vzhodni meji z EU deležni humanitarne pomoči, pri čemer še posebej izpostavljamo nujnost zagotavljanja pomoči, oskrbe in zaščite otrok.

Ker se zavedamo geopolitične teže nastalega konflikta v regiji, ki lahko nadalje prispeva k ogrožanju človeških življenj, slovensko Vlado pozivamo, da naredi vse, da se v odziv vključijo tudi mednarodne organizacije in specializirane agencije v okviru Združenih narodov.”

Izjava Koordinacije NVO za spoštovanje humanitarnega prava in ČP (1)

Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev. 

The post Poziv NVO k spoštovanju humanitarnega prava in človekovih pravic na vzhodni meji EU first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Veliko ljudi je moralo zapustiti svoje domove, saj so poplave prizadele 31 od 78 okrožij v državi, vključno z območji, ki se soočajo z lakoto. Napovedi kažejo, da bodo poplave do konca leta prizadele milijon ljudi.

»Hude poplave na več območjih Južnega Sudana so še poslabšale že tako nestabilne humanitarne razmere. Še pred pojavom poplav je okrog 70 % prebivalstva v Južnem Sudanu potrebovalo humanitarno pomoč. Tisoče ljudi živi v lakoti, podhranjenost dosega kritične ravni. Nujna pomoč bo porabljena za neposredne potrebe prizadetih. Poplave v Južnem Sudanu so opomnik za nujno ukrepanje na področju podnebnih sprememb, tudi v luči podnebne konference COP26,« je dejal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.

Več preberite TU.

The post Pomoč za prizadete v poplavah v Južnem Sudanu first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Janez Lenarčič, komisar za krizno upravljanje, je dejal: “V preteklih tednih so se humanitarne razmere v Afganistanu še poslabšale z zaskrbljujočo hitrostjo, saj več kot 18 milijonov ljudi obupno potrebuje humanitarno pomoč. Ta humanitarni let omogoča EU, da kljub trenutnim prometnim in logističnim omejitvam v državi zagotavlja nujno zdravstveno in prehransko pomoč. ”

Reševalni tovor je  bil sestavljen iz medicinske opreme, vključno s kompleti za oskrbo covida-19 in poškodb, ki so jih preskrbeli Unicef, Save the Children in Svetovna zdravstvena organizacija. To je  drugi zračni most za Kabul ta teden, ki ga financira EU.

S prvim poletom so dostavili več kot 32 ton medicinske opreme in medicinskega materiala, ki je ključnega pomena za zagotovitev nadaljnje zagotavljanja primarne in reševalne medicinske pomoči v Afganistanu.

Humanitarna pomoč EU se osredotoča na zdravstveno varstvo, prehransko podporo, denar in zaščito, vključno s področji, ki jih vladne strukture ne dosegajo. Leta 2021 se je EU zavezala, da bo afganistanskemu ljudstvu v stiski v državi in ​​širši regiji dala na voljo več kot 300 milijonov evrov humanitarne pomoči.

EU od leta 1994 financira humanitarne operacije v Afganistanu in zagotavlja več kot milijardo evrov humanitarne pomoči. Sredstva se dodeljujejo izključno na podlagi humanitarnih načel neodvisnosti, nepristranskosti, nevtralnosti in človečnosti, da se zagotovi dostop tistim, ki jih potrebujejo.

Odločitev o uvedbi letov humanitarnih letalskih mostov EU temelji na potrebah na terenu, v posvetovanju z državami članicami in humanitarnimi partnerskimi organizacijami za ugotavljanje najbolj kritičnih vrzeli.

Na fotografiji: Zračni most za Kabul. Vir: Echo

The post Humanitarni zračni most EU za nujno medicinsko pomoč Afganistanu first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Na visokem dogodku za odziv na humanitarno krizo v Jemnu, ki so ga ob robu 76. zasedanja Generalne skupščine Organizacije združenih narodov organizirale EU, Švedska in Švica, je sodeloval tudi državni sekretar z ministrstva za zunanje zadeve dr. Stanislav Raščan.

Jemen je največja humanitarna kriza na svetu, saj skoraj 70% prebivalstva potrebuje humanitarno pomoč.

Komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič je dejal: “Humanitarne potrebe v Jemnu so brez primere in se nenehno povečujejo, medtem ko se odziv financira le polovično. Tisoči stradajo, milijoni so na robu lakote. EU ostaja zavezana, da bo še naprej pomagala Jemnu in vse vpletene strani poziva, naj odobrijo neomejen humanitarni dostop in omogočijo dostavo osnovnih dobrin, kot sta hrana in gorivo. EU podpira politični proces pod vodstvom ZN. Le mir lahko Jemencem konča trpljenje. ”

Jutta Urpilainen, komisarka za mednarodna partnerstva, pa je med drugim poudarila, da bodo imele ženske osrednjo vlogo pri izgradnji prihodnosti Jemna, zato bo podpora EU podprla ekonomsko opolnomočenje žensk.

Slovenska pomoč Jemnu

Državni sekretar dr. Stanislav Raščan je izrazil zaskrbljenost nad vse večjim razkorakom med humanitarnimi potrebami in razpoložljivimi sredstvi. Poudaril je, da je ob nujnem povečanju sredstev naloga mednarodne skupnosti poskrbeti, da humanitarna pomoč doseže najbolj ranljivo prebivalstvo, predvsem otroke in ženske.

“Zagotavljanje varnega humanitarnega dostopa in spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava je ključnega pomena,” je še poudaril državni sekretar dr. Raščan in dodal, da se lahko konflikt v Jemnu reši samo z vključujočim političnim procesom. Zato je pozval vse strani, da se konstruktivno vključijo v prizadevanja posebnega odposlanca Združenih narodov za Jemen Hansa Grundberga za politično rešitev akutne krize, ki traja od leta 2015.

Slovenija je od začetka krize v Jemnu zagotovila 520.000 evrov za humanitarno pomoč. Na zadnji donatorski konferenci za Jemen marca letos je Slovenija napovedala 120.000 evrov za obdobje 2021-2023 prek Mednarodnega odbora Rdečega križa (ICRC).

Več o pomoči Jemnu TU.

Foto: Flickr

The post EU namenja 119 milijonov dodatnih evrov za Jemen first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Prvo letalo je v prestolnici Port-au-Prince že pristalo pretekli teden, v naslednjih dneh pa bo na Haiti prispela še druga pošiljka pomoči. Pomoč obsega medicinsko opremo, zdravila, vodo, higienske pripomočke in druge potrebščine, ki so jih zagotovili humanitarni partnerji iz EU.

»V tem kritičnem obdobju Evropska unija še naprej zagotavlja podporo ljudem na Haitiju, ki se soočajo s posledicami katastrofe, ki je prizadela državo. Zdravstvena pomoč, zatočišča in dostop do vode so nujne potrebe, ki jih ni mogoče spregledati. Zahvaljujoč skupnim naporom EU in njenih partnerjev ter oblasti na Haitiju, se prebivalcem zagotavlja nujna podpora v teh zahtevnih časih,« je dejal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.

Od začetka letošnjega leta je EU za Haiti že zagotovila za 14 milijonov evrov humanitarne pomoči. Gre za pomoč na področju pripravljenosti na nesreče in odzivanja na krizo zaradi pomanjkanja hrane ter soočanja s posledicami naraščajočega nasilja med tolpami, prisilnega razseljevanja in repatriacij.

Factsheet: Humanitarian Air Bridge
Factsheet: Haiti

Pripravila: PV
Foto: EU (Trésor Malete)

The post 125 ton humanitarne pomoči za Haiti first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Sredstva bodo namenjena najnujnejšim potrebam, kot so zagotavljanje zdravstvene pomoči lokalnim preobremenjenim bolnišnicam, oskrba z vodo, sanitarne in higienske storitve, zavetišča ter storitve zaščite za najbolj prizadete in prikrajšane skupnosti.

Janez Lenarčič, komisar za krizno upravljanje, je ob tem dejal: “EU hitro zbira podporo tej že zelo krhki državi, kjer orkani in močne padavine še poslabšujejo razmere. Potres se je zgodil v času, ko sta pandemija COVID-19 in naraščajoča negotovost državo že ogrozili. Pripravljeni smo zagotoviti dodatno pomoč.”

Da bi zagotovili čim hitrejše posredovanje, bodo sredstva EU upravljali humanitarni partnerji, ki so že dejavni v odzivu na izredne razmere, ter podpirali in krepili njihove zmogljivosti za hitro zagotavljanje humanitarne pomoči najbolj ranljivim Haitijcem.

Potres prizadel že tako krhko državo
14. avgusta je jugozahodni del Haitija prizadel potres z magnitudo 7,2 in 10 kilometrov globoko, v katerem je umrlo več kot 1300 ljudi, skoraj 6000 pa je bilo ranjenih. Močni tresenji so uničili zgradbe in domove, močno poškodovali bolnišnice in šole ter motili vodovodna omrežja, ceste in mostove. Potres je prizadel že izjemno krhko državo, občutljivo na naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek, in kronično nepripravljene na spopad s prihodom pandemije koronavirusa. Pomanjkanje hrane in podhranjenost, epidemije bolezni ter humanitarne potrebe, ki jih povzroča sedanja migracijska kriza, so že zahtevale trajno humanitarno pomoč. Poleg tega kriza COVID-19 prispeva k poslabšanju trenutne krize negotovosti preskrbe s hrano na Haitiju za 4,4 milijona ljudi, kar je 40 % prebivalstva.

Več informacij: EU humanitarian aid in Haiti

Pripravila: PV
Foto: UNICEF/Harry Rouzier za EU ECHO

The post Humanitarna pomoč EU Haitiju po potresu first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Cilj razširitve smernic je olajšati dejavnosti humanitarnih delavcev na teh območjih in usmerjati opremo ter pomoč v boju proti pandemiji. Ta dodatek nadgrajuje obstoječe smernice o Siriji, Iranu, Venezueli in Nikaragvi.

Sankcije EU prispevajo k doseganju ključnih ciljev EU, kot so ohranjanje miru, krepitev mednarodne varnosti ter utrjevanje in podpiranje demokracije, mednarodnega prava in človekovih pravic, so zapisali pri Evropski komisiji Osredotočajo se na tiste, ki ogrožajo te vrednote, da bi čim bolj zmanjšali negativne posledice za civilno prebivalstvo. EU ima trenutno vzpostavljenih okoli 40 različnih režimov sankcij.

Več informacij o sankcijah je na voljo tukaj.

Pripravila: PV

The post Razširjene smernice za zagotavljanje humanitarne pomoči tam, kjer veljajo sankcije EU first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič, ki se udeležuje dogodka G20 in slovesnosti ob odhodu leta, je dejal: »Humanitarne razmere v Cabo Delgadu v Mozambiku se še naprej poslabšujejo z zaskrbljujočo hitrostjo. Pošiljamo nov let, ki ga financira EU, humanitarni zračni most, da bi dobili vitalno pomoč za ta težko dostopni del države. Zahvaljujem se Italiji in Portugalski za medicinsko opremo in humanitarni tovor leta. Bistveno je, da se v kritičnih delih Mozambika odobri popoln humanitarni dostop za reševanje življenj. ”

Iz Brindisija naj bi v prihodnjih dneh odpeljali še dve letali z dodatno humanitarno pomočjo.

Od začetka leta 2021 je EU za Mozambik mobilizirala več kot 17 milijonov evrov humanitarnih sredstev, predvsem za odpravo posledic trenutnega notranjega spora.

Pomoč EU pomaga olajšati trpljenje prizadetega prebivalstva, vključno s tistimi notranje razseljenimi in gostiteljskimi skupnostmi, zagotavlja izobraževanje otrok, hkrati pa bolje pripravlja skupnosti za spopadanje z naravnimi nevarnostmi.

Objava komisarja Janeza Lenarčiča: EU je poslala Mozambiku 15 ton pomoči. Vir: Twitter

Humanitarne razmere v Mozambiku, zlasti v provincah Cabo Delgado, Niassa in Nampula, se hitro poslabšujejo. Skoraj dva milijona prebivalcev se sooča s hudo negotovostjo glede prehrane zaradi varnostnih razmer, suše in posledic covida-19.

Krhke humanitarne razmere v severni provinci Mozambika Cabo Delgado se še naprej poslabšujejo. Zaradi povečanega nasilja se je notranje razselilo več kot 700.000 ljudi.

Ocenjujejo, da vsaj 1,3 milijona ljudi potrebuje takojšnjo humanitarno pomoč in zaščito v Cabo Delgadu in sosednjih provincah Niassa in Nampula.

The post Humanitarni zračni most EU za dostavo pomoči Mozambiku first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Financiranje vključuje 8 milijonov EUR nujne pomoči in 200 000 EUR za podporo Palestinskemu društvu Rdečega polmeseca pri zagotavljanju takojšnje pomoči prek 24-urnih nujnih medicinskih služb v Gazi in na Zahodnem bregu, vključno z vzhodnim Jeruzalemom. Vključuje tudi 300.000 EUR za podporo palestinskim beguncem v Egiptu in prispevek 500.000 EUR iz Italije.

Evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič je ob tem dejal: »Po razglasitvi premirja je takojšen humanitarni dostop bistven za lajšanje trpljenja številnih nedolžnih žrtev. Nič ne more povrniti številnih življenj civilnih oseb, ki so ugasnila v tem zadnjem spopadu – še posebej smo zgroženi zaradi smrti tako velikega števila umrlih otrok. EU ohranja kritično podporo za programe zaščite, zdravstveno varstvo, izobraževanje, dostop do varne vode in denarno pomoč. EU vztraja pri spoštovanju mednarodnega humanitarnega prava in ne more sprejeti, da so civilisti razseljeni s silo ali da so domovi in šole porušeni.«

Spisek dejstev o EU pomoči v Palestini

Več informacij

Pripravila: PV
Foto: Posnetek zaslona EU

The post Evropska pomoč za Palestince first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.