To je ključna ugotovitev iz letnega poročila, ki ga je ta teden predstavila Globalna mreža proti prehranskim krizam (GNAFC) – mednarodna zveza Združenih narodov, Evropske unije ter vladnih in nevladnih agencij, ki si skupaj prizadevajo za reševanje prehranskih kriz. Poročilo – Global report on food crisis 2022 – se osredotoča na tiste države in ozemlja, kjer obseg in resnost prehranske krize presegata lokalne vire in zmogljivosti. V teh razmerah je potrebna mobilizacija mednarodne skupnosti.

Ključne številke

Poročilo razkriva, da se je leta 2021 približno 193 milijonov ljudi v 53 državah ali ozemljih soočalo z akutno prehransko nepreskrbljenostjo na ravni krize ali slabše (IPC/CH faza 3-5). To pomeni povečanje za skoraj 40 milijonov ljudi v primerjavi z že tako rekordnim številom iz leta 2020. Od tega je bilo več kot pol milijona ljudi (570 000) v Etiopiji, na jugu Madagaskarja, v Južnem Sudanu in Jemnu uvrščenih v najhujšo fazo akutne prehranske nepreskrbljenosti Katastrofa (IPC/CH Faza 5) in so potrebovali nujno ukrepanje, da bi preprečili vsesplošni propad virov preživetja, lakoto in smrt.

Če pogledamo istih 39 držav ali ozemelj, predstavljenih v vseh izdajah poročila, se je število ljudi, ki se soočajo s krizo ali hujšim (IPC/CH faza 3 ali več), med letoma 2016 in 2021 skoraj podvojilo, od leta 2018 pa se vsako leto nezadržno povečuje.

Temeljni vzroki prehranskih kriz

Ti zaskrbljujoči trendi so posledica številnih dejavnikov, ki se medsebojno dopolnjujejo, od konfliktov do okoljskih in podnebnih kriz, od gospodarskih do zdravstvenih kriz, pri čemer sta revščina in neenakost neposredna vzroka.

Konflikti ostajajo glavni dejavnik negotovosti preskrbe s hrano. Čeprav je bila analiza opravljena pred rusko invazijo na Ukrajino, poročilo ugotavlja, da je vojna že razkrila medsebojno povezanost in krhkost svetovnih prehranskih sistemov, kar ima resne posledice za svetovno prehransko in hranilno varnost. Poročilo ugotavlja, da so države, ki se že spopadajo z visokimi stopnjami akutne lakote, še posebej ranljive za tveganja, ki jih je povzročila vojna v Vzhodni Evropi, zlasti zaradi njihove velike odvisnosti od uvoza hrane in kmetijskih vložkov ter občutljivosti na svetovne pretrese cen hrane.

Ključni dejavniki za povečanje akutne nezanesljive preskrbe s hrano v letu 2021 so bili:

• konflikti (glavni dejavnik, zaradi katerega je v akutno prehransko nepreskrbljenostjo zapadlo 139 milijonov ljudi v 24 državah/teritorijih, kar je več kot leta 2020, ko jih je bilo približno 99 milijonov v 23 državah/teritorijih);
• vremenski ekstremi (več kot 23 milijonov ljudi v 8 državah/teritorijih, kar je več kot 15,7 milijona v 15 državah/teritorijih);
• gospodarski pretresi – (več kot 30 milijonov ljudi v 21 državah/teritorijih, kar je manj kot 40 milijonov ljudi v 17 državah/teritorijih leta 2020, predvsem zaradi posledic pandemije COVID-19).

Komisarka za mednarodna partnerstva Jutta Urpilainen je dejala: “Ruski napad na Ukrajino ogroža svetovno varnost preskrbe s hrano. Mednarodna skupnost mora ukrepati, da bi preprečila največjo prehransko krizo v zgodovini ter socialne, gospodarske in politične pretrese, ki bi ji lahko sledili. EU se je zavezala, da bo obravnavala vse dejavnike, ki povzročajo nezanesljivo preskrbo s hrano: konflikte, podnebne spremembe, revščino in neenakosti. Čeprav je treba zagotoviti takojšnjo pomoč, da bi rešili življenja in preprečili lakoto, moramo še naprej pomagati partnerskim državam pri prehodu na trajnostne agroživilske sisteme in odporne dobavne verige z izkoriščanjem celotnega potenciala zelenega dogovora in globalnih vrat.”

Komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič je dejal: “V enaindvajsetem stoletju ne bi smelo biti prostora za lakoto. Kljub temu je preveč ljudi potisnjenih s poti do blaginje. Danes je odmevalo jasno sporočilo: če želimo preprečiti veliko svetovno krizo s hrano, moramo ukrepati zdaj in sodelovati. Verjamem, da je mednarodna skupnost kos tej nalogi. S skupnim ukrepanjem in združevanjem virov je naša globalna solidarnost močnejša in daljnosežnejša. Kot dokazuje s svojim financiranjem pomoči ter sinergijami med humanitarno in razvojno pomočjo ter mirom, je EU še naprej zavezana, da se bo skupaj z mednarodno skupnostjo spopadla s to krizo na področju hrane in prehrane.”

“Tragična povezava med konflikti in negotovostjo preskrbe s hrano je ponovno očitna in zaskrbljujoča,” je dejal generalni direktor FAO QU Dongyu. “Medtem ko se je mednarodna skupnost pogumno odzvala pozivom k nujnim ukrepom za preprečevanje lakote in ublažitev njenih posledic, pa je mobilizacija virov za učinkovito odpravljanje temeljnih vzrokov prehranskih kriz, med drugim zaradi posledic pandemije COVID-19, podnebne krize, globalnih žarišč in vojne v Ukrajini, še vedno v težavah z zadovoljevanjem naraščajočih potreb. Rezultati letošnjega globalnega poročila še dodatno kažejo, da je treba akutno nezanesljivo preskrbo s hrano obravnavati skupaj na svetovni ravni v humanitarnem, razvojnem in mirovnem kontekstu.”

“Akutna lakota se je povzpela na raven brez primere, razmere v svetu pa se še poslabšujejo. Konflikti, podnebna kriza, COVID-19 ter naraščajoči stroški hrane in goriva so ustvarili popoln vihar, zdaj pa se je katastrofa še povečala zaradi vojne v Ukrajini. Na milijone ljudi v več deset državah se je znašlo na robu lakote. Nujno potrebujemo dodatna krizna sredstva, da bi jih rešili z roba in obrnili to svetovno krizo, preden bo prepozno,” je dejal izvršni direktor WFP David Beasley.

Sprememba paradigme

“Razmere zahtevajo obsežno ukrepanje za prehod na celostne pristope k preprečevanju, predvidevanju in boljšemu usmerjanju, da bi trajnostno obravnavali temeljne vzroke prehranskih kriz, vključno s strukturno revščino na podeželju, marginalizacijo, rastjo prebivalstva in krhkimi prehranskimi sistemi,” so v skupni izjavi, ki bo objavljena ta teden, zapisali Evropska unija, FAO in WFP – ustanovni člani svetovne mreže – skupaj z USAID in Svetovno banko.

Ugotovitve poročila kažejo, da je treba dati večjo prioriteto kmetijstvu malih kmetov v zagotavljanju prvega humanitarnega odziva, da se premagajo omejitve dostopa in da je to rešitev za preobrat negativnih dolgoročnih trendov. Poleg tega je mogoče s spodbujanjem strukturnih sprememb v načinu razdeljevanja zunanjega financiranja, tako da se lahko humanitarna pomoč sčasoma zmanjša z dolgoročnimi razvojnimi naložbami, odpraviti temeljne vzroke lakote. Hkrati moramo skupaj spodbujati učinkovitejše in trajnostne načine zagotavljanja humanitarne pomoči.

Prav tako bo h krepitvi odpornosti in okrevanju prispevala krepitev usklajenega pristopa, s katerim se zagotovi, da se humanitarne, razvojne in mirovne dejavnosti izvajajo celovito in usklajeno, ter zagotavljanje in preprečevanje nadaljnjega podpihovanja konfliktov kot nenamerne posledice.

***

Opomba za urednike

Akutna prehranska nepreskrbljenostjo pomeni, da je zaradi nezmožnosti uživanja ustrezne hrane neposredno ogroženo življenje ali preživetje posameznika. Temelji na mednarodno sprejetih ukrepih za ekstremne lakoto, kot sta integrirana klasifikacija fazne prehranske varnosti (IPC) in Cadre Harmonisé. Ni enaka kronični lakoti, o kateri vsako leto poročajo Združeni narodi v letnem poročilu o stanju varnosti preskrbe s hrano in prehrane v svetu. Kronična lakota je, kadar oseba daljše obdobje ne more zaužiti dovolj hrane, da bi ohranila normalen, aktiven življenjski slog.

O globalni mreži in globalnem poročilu

Globalna mreža proti prehranskim krizam, ki so jo leta 2016 ustanovili Evropska unija, FAO in WFP, je zavezništvo humanitarnih in razvojnih akterjev, ki si skupaj prizadevajo za preprečevanje prehranskih kriz, pripravo nanje in odzivanje nanje ter podpirajo cilj trajnostnega razvoja za odpravo lakote (cilj 2).

Globalno poročilo o prehrambenih krizah je vodilna publikacija Globalne mreže, ki jo omogoča Informacijska mreža za varnost preskrbe s hrano (FSIN). Poročilo je rezultat analitičnega procesa, ki temelji na konsenzu in vključuje več partnerjev ter vključuje 17 mednarodnih humanitarnih in razvojnih partnerjev.

Vir: FAO, DG ECHO

Pripravila: AK, MH

The post Lakota v svetu narašča – Poročilo Globalne mreže proti prehranskim krizam first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Med drugim je bil uporabljen za dostavo več milijonov kosov medicinske opreme v času pandemije COVID-19 ter nujnih potrebščin na prizorišča potresov in poplav.

Civilna zaščita EU je bila ustanovljena pred 20 leti, 23. oktobra 2001 s sprejetjem Sklepa Sveta 2001/792/ES o vzpostavitvi mehanizma Skupnosti za olajšanje okrepljenega sodelovanja pri intervencijah pomoči civilne zaščite.

»Mehanizem EU na področju civilne zaščite zagotavlja hitro in dobro usklajeno pomoč, kadar koli nesreče prizadenejo Evropsko unijo ali druge konce sveta. To je konkreten primer evropske solidarnosti v praksi. Pogled na to dvajsetletno zgodbo o uspehu operacij solidarnosti EU me navdaja s ponosom. Sčasoma nam je mehanizem s svojim ključnim položajem v evropskem sistemu obvladovanja nesreč ne le omogočil, da se odzivamo hitreje in na več nesreč hkrati, temveč nam je z rescEU uspelo tudi bistveno okrepiti raven pripravljenosti naše celine na naravne nesreče, katerih intenzivnost se stopnjuje, in na nova in bolj kompleksna tveganja,« je dejal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.

Kako mehanizem deluje?
Ko obseg izrednih dogodkov preseže zmogljivosti države za odzivanje, lahko ta zaprosi za pomoč prek mehanizma EU za civilno zaščito. Ko je aktiviran, koordinacijski center EU za odzivanje v izrednih razmerah koordinira in financira pomoč, ki so jo dale na voljo države članice EU in šest dodatnih sodelujočih držav (Islandija, Norveška, Srbija, Severna Makedonija, Črna gora in Turčija) prek spontanih ponudb.

Poleg tega je EU ustvarila Evropski bazen civilne zaščite, da ima kritično število takoj razpoložljivih zmogljivosti civilne zaščite, ki omogočajo močnejši in skladen kolektivni odziv. Če bi izredne razmere zahtevale dodatno, reševalno pomoč, rezervna skupina rescEU poskuša zagotoviti dodatne zmogljivosti za soočanje z nesrečami v Evropi. Storitev satelitskega kartiranja v sili Copernicus EU dopolnjuje operacije s podrobnimi informacijami iz vesolja.

Nova zakonodaja
V začetku tega leta je bila sprejeta nova zakonodaja za okrepitev civilne zaščite EU, ki daje EU potrebna orodja za boljše spopadanje s prihodnjimi izzivi, kot so obsežne izredne razmere ali nesreče, ki prizadenejo več držav hkrati.

Več informacij
EU Civil Protection Mechanism
Emergency Response Coordination Centre

Pripravila: PV
Foto:

The post Dvajset let mehanizma EU na področju civilne zaščite first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Visoki uradniki so povedali, da je zaradi osemmesečnega konflikta še 1,8 milijona ljudi na robu lakote. Pozvali so k takojšnjemu neoviranemu humanitarnemu dostopu do območja.

Opozorili so tudi na nevarnost nadaljevanja spopadov kljub razglasitvi premirja. Etiopska vlada, ki se je borila proti regionalnim silam v Tigraju, je minuli ponedeljek razglasila enostransko premirje. Vendar pa so se uporniki zavezali, da bodo pregnali svoje “sovražnike” iz regije, poročajo pa tudi o občasnih spopadih, ko se mednarodni pritisk povečuje, da se vse strani v sporu umaknejo, poroča BBC.

V spopadih med Ljudsko osvobodilno fronto Tigray (TPLF) in vladnimi silami je umrlo že na tisoče ljudi, razseljenih pa je bilo več kot dva milijona ljudi.

Vse strani v konfliktu so obtožene množičnih pobojev in kršitev človekovih pravic.

Mekele, regionalno središče Tigraja. Foto: Wikimedia

The post V Tigraju je lakota prizadela 400.000 ljudi first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Med srečanjem so udeleženci izrazili zaskrbljenost zaradi humanitarnih razmer v Jemnu, saj potrebe dosegajo raven brez primere, nevarnost razširjene lakote pa ostaja tako otipljiva kot kdaj koli prej. Humanitarne razmere v Jemnu so alarmantne, saj se milijoni ljudi soočajo z lakoto.

Humanitarno krizo poslabšujejo propadajoče gospodarstvo, omejen dostop humanitarnih akterjev, nadaljnje omejitve uvoza in pomanjkanje humanitarnih sredstev.

Donatorji, agencije Združenih narodov ter mednarodne in jemenske nevladne organizacije so ponovno potrdile svojo zavezanost nadaljnjemu skupnemu delovanju. Ostajajo zavezani spoštovanju humanitarnih načel in globalnih standardov odgovornosti pri zagotavljanju ključne humanitarne pomoči s konstruktivnim in trajnim sodelovanjem s strankami v konfliktu.

Donatorji so ponovno potrdili svojo polno podporo humanitarnim organizacijam, ki delujejo v težkih razmerah na terenu, in poudarili potrebo po neoviranem dostopu humanitarnih akterjev.

Dosežen je bil pomemben napredek, vendar izboljšave spričo naraščajočih potreb še zdaleč niso dovolj.

Poleg tega so udeleženci poudarili pomen nujne mobilizacije dodatnih virov in njihovo pravočasno izplačilo v podporo načrtu za humanitarni odziv v Jemnu. Pomanjkanje sredstev moti reševalne programe in več jih je brez dodatnih sredstev v nevarnosti.

Udeleženci so poudarili nujno potrebo po izboljšanju usklajevanja med humanitarno in razvojno pomočjo. Naložbe v okrevanje in razvoj so potrebne vzporedno s prizadevanji za odzivanje v izrednih razmerah, da bi se izognili neposredni lakoti, hkrati pa podprli dolgoročno in trajnostno okrevanje.

Udeleženci so poudarili, da trajnostna rešitev v Jemnu zahteva nujno prekinitev ognja po vsej državi in ​​celovit mirovni sporazum, dosežen z vključujočim političnim procesom.

The post EU: Razmere v Jemnu so alarmantne first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Sredstva bodo namenjena zagotovitvi dostopa do zdravstvenega varstva, vključno z boljšo pripravo in odzivanjem na pandemijo COVID-19, ter do zaščitnih služb, kot npr. pravna podpora. Namenjena bodo tudi popravilu poškodovanih hiš, šol in bolnišnic. Skupna humanitarna pomoč EU tako od začetka konflikta pred osmimi leti znaša 190 milijonov evrov.

Od marca 2014 je konflikt na vzhodu Ukrajine prizadel več kot 5,2 milijona ljudi, od katerih 3,4 milijona še vedno potrebuje humanitarno pomoč. Stalni konflikt še naprej poslabšujejo humanitarne razmere za civiliste, ki živijo na obeh straneh kontaktne črte. Ljudje imajo težave pri preživljanju in dostopu do hrane, poslabšujeta pa se tudi duševno zdravje in psihosocialni položaj. Območja, prizadeta zaradi konfliktov, so še posebej prizadeta zaradi starosti prebivalstva, propadajočega zdravstvenega sistema in omejitev dostopa do pokojnin in drugih storitev. Neselektivno obstreljevanje še naprej ovira zagotavljanje osnovnih storitev, kot sta voda in elektrika, na obeh straneh kontaktne črte. Ukrajina je sicer na petem mestu na svetu zaradi civilnih žrtev, povezanih z minami in neeksplodiranimi ubojni sredstvi.

Preberi več

EU humanitarian aid in Ukraine

Pripravila: PV
Foto: IOM Ukraine, Starohnativka

The post Bo kriza v vzhodni Ukrajini postala pozabljena humanitarna kriza? first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Letni humanitarni proračun za letos je tako 1,4 milijarde evrov, kar pomeni povečanje za več kot 60 % v primerjavi z lanskim humanitarnim proračunom v višini 900 milijonov evrov.

• Afriki bo namenjenih 505 milijonov EUR za podporo ljudem, ki jih je prizadela dolgoročna kriza v porečju jezera Čad – Nigeriji, Nigru, Kamerunu in Čadu; tistim, ki trpijo zaradi prehranske krize, poslabšane zaradi varnostnih incidentov in konfliktov v skupnostih v Sahelu (Burkina Faso, Mali, Mavretanija in Niger); in tistim, ki so jih razselili oboroženi spopadi v Južnem Sudanu, Srednjeafriški republiki in na Afriškem rogu (Somalija in Etiopija).
• 385 milijonov EUR humanitarnih sredstev EU bo namenjenih potrebam na Bližnjem vzhodu in v Turčiji za pomoč tistim, ki jih je prizadela regionalna kriza v Siriji, pa tudi izjemno hude razmere v Jemnu.
• 180 milijonov EUR humanitarne pomoči bo še naprej pomagalo najranljivejšim prebivalstvom v Aziji in Latinski Ameriki. V Latinski Ameriki to vključuje tiste, ki jih je prizadela kriza v Venezueli in Kolumbiji. Evropska unija bo še naprej pomagala tudi v azijskih državah, kot sta Afganistan, kjer je bil konflikt opredeljen kot eden najbolj smrtonosnih konfliktov po vsem svetu, in v Bangladešu, ki trenutno gosti skoraj milijon beguncev Rohingje iz Mjanmara. EU bo prav tako namenila 28 milijonov EUR za financiranje projektov za reševanje kriz v Ukrajini, Zahodnem Balkanu in na Kavkazu.
• Preostali del sredstev, 302 milijona EUR, bo namenjenih za humanitarne letalske storitve EU in za nepredvidene humanitarne krize ali nenadne vzpone obstoječih kriz.

EU od leta 1992 zagotavlja humanitarno pomoč v več kot 110 državah, pri čemer vsako leto doseže milijone ljudi po vsem svetu. Pomoč EU se zagotavlja prek humanitarnih partnerskih organizacij, vključno z agencijami Združenih narodov, nevladnimi organizacijami in družino Rdečega križa.

Več informacij

The post Letošnji EU proračun za humanitarno pomoč povečan za 60 % first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Sredstva iz tega paketa pomoči bodo namenjena humanitarnim projektom v Džibutiju (500.000 evrov), Etiopiji (42 milijonov evrov), Keniji (15 milijonov evrov) in Somaliji (48 milijonov evrov).

Z njimi bodo zdravstvene ustanove lažje izvajale osnovne storitve, nadzorovale epidemije in se spopadale s pandemijo koronavirusa. Pomoč bo namenjena tudi hrani lačnim ter zadovoljevanju osnovnih potreb beguncev in notranje razseljenih oseb.

The post Pandemija koronavirusa še zaostruje humanitarne razmere v Afriškem rogu first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Zaradi vojne in tujega posredovanja se Jemen sooča z najhujšo humanitarno krizo na svetu. Med vojno je bilo ubitih več deset tisoč ljudi, večinoma civilistov, razstreljenih pa jih je več milijonov.

Evropska unija je že od začetka konflikta leta 2015 vodilna pri odzivu na humanitarne razmere v Jemnu. Evropska komisija je do sedaj namenila 440 milijonov evrov humanitarne pomoči, kar vključuje hrano, zdravstveno varstvo in izobraževanje, pa tudi vodo, zatočišča in higienske potrebščine za območja, ki jih je prizadela vojna, in razseljeno prebivalstvo.

Dodatne informacije

The post Humanitarne organizacije vse težje delujejo v Jemnu first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

400 milijonov evrov bo namenjenih programom za blažitev posledic dolgotrajnih konfliktov, pomanjkanja hrane ter razseljevanja na kriznih območjih v Afriki, 345 milijonov evrov pa za sirsko krizo in begunce v sosednjih državah ter blažitev posledic konflikta v Jemnu. Komisija bo 111 milijonov evrov namenila programom v Aziji in Latinski Ameriki ter krizi v Venezueli. Še naprej bo zagotavljala podporo azijskim državam, kot so Afganistan, Mjanmar in Bangladeš.

Evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič je ob tem povedal, da EU s humanitarno podporo pomaga reševati milijone življenj po svetu. Vendar so humanitarne krize vse bolj zapletene in resne, poleg konfliktov pa nanje čedalje bolj vplivajo tudi podnebne spremembe. Evropa ima dolžnost, da izkaže solidarnost in podporo tistim, ki jo potrebujejo, je še dodal komisar.

Humanitarna pomoč EU je nepristranska in neodvisna. Pomoč se zagotavlja na podlagi potreb in se zagotavlja v skladu s humanitarnimi načeli človečnosti, nevtralnosti, nepristranskosti in neodvisnosti. Humanitarna pomoč EU podpira milijone ljudi v stiski po vsem svetu. Pomoč EU se zagotavlja samo prek humanitarnih partnerskih organizacij, vključno z agencijami ZN, nevladnimi organizacijami in Rdečega križa, ki so z Evropsko komisijo podpisale partnerske sporazume. Komisija natančno spremlja porabo sredstev EU prek svoje svetovne mreže humanitarnih strokovnjakov in ima stroga pravila za zagotovitev, da se sredstva dobro porabijo.

The post Letos za humanitarne zadeve iz proračuna EU 900 milijonov evrov first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

“V Burkini Faso se odvija dramatična človeška kriza, ki vpliva na življenja milijonov ljudi. Skoraj pol milijona ljudi je bilo prisiljenih zapustiti svoje domove in tretjina države je trenutno v območju konflikta,” je povedal izvršni direktor WFP, David Beasley. “Naše ekipe na terenu opažajo, da se ravni podhranjenosti pomikajo veliko čez izredne stopnje – to pomeni, da so majhni otroci in njihove matere na robu. Če je svet resen, ko govori o reševanju življenj, je čas za ukrepanje zdaj.”

V Burkini Faso se je zgodil hiter porast nasilja – število napadov je v prvi polovici leta 2019 preseglo število celotnega leta 2018, civilnih žrtev pa je bilo štirikrat več kot v letu 2018. Hitro rastoče ravni nevarnosti so vodile v zaprtja šol in opuščanje kmetijskih površin, da bi našli varno zavetje – v državi, kjer se 4 od 5 ljudi zanaša na kmetijstvo za osnovne prihodke.

Članek v celoti preberite tukaj.

Vir: Development Aid

The post Burkina Faso v epicentru humanitarne krize v osrednjem Sahelu first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

4,5 milijona ljudi je zapustilo Venezuelo zaradi politične nestabilnosti, negotovosti in gospodarskega propada. To je najhitreje rastoča begunska kriza v latinskoameriški zgodovini in je postala ena največjih razseljevalnih kriz na svetu. Evropska unija stoji z ljudmi Venezuele in je na čelu mednarodne mobilizacije za reševanje krize v državi in podpira politične, demokratične, mirne rešitve – takšne, ki jih podpirajo tudi Venezuelci sami.

Dodatne informacije: https://eeas.europa.eu/headquarters/headquarters-homepage/69487/eu-supports-venezuelan-refugees-migrants-and-host-communities_en

The post Zaključena solidarnostna konferenca o venezuelski begunski in migrantski krizi first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

“Vse strani v konfliktu morajo upoštevati mednarodno humanitarno pravo. Humanitarnemu osebju mora biti dovoljen dostop do razseljenih, zato da jim lahko zagotovijo nujno zdravstveno asistenco,” je povedal generalni direktos IOM António Vitorino.

Organizacija, ki v Siriji deluje že od leta 2011, je pripravljena povečati svoje humanitarni odziv v regiji, če bo postalo razseljenh še več ljudi in bodo potrebovali pomoč in zatočišče.

Številne izmed 6,1 milijonov razseljenih oseb so bile večkrat prisiljene zapustiti svoje domove, nekateri ljudje tudi po tem, ko so se vrnili v svoje skupnosti. Med majem in avgustom letos so spopadi povzorčili razselitev 400 000 prebivalcev in prebivalk severovzhodne Sirije.

Vir: IOM

Vir fotografije: Development Aid

The post Humanitarna pomoč nujno potrebna na področjih, prizadetih zaradi konflikta v Siriji first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.