“Vlaganje v zgodnje otroštvo, spodbujanje vključujočega izobraževanja, zagotavljanje osnovnega dohodka mladim odraslim, ki se financira z davki na dediščino, in boj proti diskriminaciji revnih so ključne sestavine, potrebne za prekinitev kroga prednosti in prikrajšanosti,” je v svoji izjavi dejal Olivier De Shutter.

Strokovnjak za človekove pravice priznava, da se mnoge države ponašajo z zagotavljanjem visoke stopnje družbene mobilnosti, vendar je izjavil, da je “resnica takšna, da so privilegiji na vrhu in pomanjkanje na dnu vse preveč pogosti”.

“10 odstotkov ljudi, ki živijo v državah OECD, obvladuje 52 odstotkov celotnega neto premoženja, medtem ko ima spodnjih 60 odstotkov ljudi v lasti le nekaj več kot 12 odstotkov, kar revne obsodi na življenjsko revščino,” je dejal. V poročilu, ki temelji na podatkih iz držav OECD, je navedeno, da otroci v gospodinjstvih z nizkimi dohodki potrebujejo od štiri do pet generacij, da dosežejo povprečni dohodek v svoji državi. V državah v vzponu, kot so Brazilija, Kolumbija ali Južnoafriška republika, pa lahko traja do devet ali celo več generacij.

Posebni poročevalec je ugotovil, da so otrokom, rojenim v prikrajšanih družinah, odvzete enake možnosti, zato je preučil kanale, po katerih se revščina ohranja, in sicer na področju zdravja, stanovanj, izobraževanja in zaposlovanja.

“Otroci, rojeni v revnih družinah, imajo slabši dostop do zdravstvenega varstva, dostojnih stanovanj, kakovostnega izobraževanja in zaposlitve kot otroci iz premožnejših družin,” je dejal De Shutter. “To močno zmanjšuje njihove možnosti, da bi se rešili iz pasti revščine.”

Poročevalec je rezultate opisal kot “grozljive” in dodal, da je verjetnost, da bodo otroci, rojeni v družini, ki se sooča z revščino, pri 30 letih revni, več kot trikrat večja kot pri otrocih, ki nikoli niso bili revni.

“Revščina ni samo moralno nesprejemljiva, ampak tudi draga”

Strokovnjak ZN za pravice je opozoril, da revščina otrok ni le “moralno nesprejemljiva in pomeni kršitev človekovih pravic”, ampak je tudi draga. “V Združenih državah Amerike revščina otrok letno stane več kot bilijon dolarjev ali 5,4 % BDP, vendar bi z vsakim dolarjem, vloženim v njeno zmanjšanje, prihranili sedem dolarjev,” je dejal strokovnjak.

De Shutter je pozval k odpravi mita, da je neenakost spodbuda, ki ljudi spodbuja k večjemu delu, in dejal, da dejstva kažejo ravno nasprotno: “Neenakost zmanjšuje družbeno mobilnost in skozi desetletja utrjuje prednosti in pomanjkljivosti. Ko fetišiziramo zasluge, stigmatiziramo ljudi v revščini ali z nizkimi dohodki in jih krivimo za njihov položaj.”

De Shutter je poudaril, da “noben otrok ne bi smel biti kaznovan, ker se je rodil v revščini”, in dejal, da “revščina dejansko ni neuspeh posameznika, temveč družbe”, zato je vlade pozval, naj ukrepajo zdaj, “preden bo še ena generacija obsojena na enako usodo kot njihovi starši”.

Naslovna fotografija: Pixabay

The post Samo “resnična enakost” lahko konča začarani krog revščine first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

»The Climate Crisis Is a Child Rights Crisis: Introducing the Children’s Climate Risk Index« (Podnebna kriza je kriza na področju otrokovih pravic: indeks tveganja zaradi podnebnih sprememb, ki se osredotoča na otroke) je prva celovita analiza podnebnih tveganj s perspektive otrok. V indeksu so države razporejene glede na to, do kakšne mere so otroci izpostavljeni podnebnim in okoljskim pretresom ter kako občutljivi so nanje, kar je povezano z njihovo možnostjo uporabe osnovnih storitev.

Najvišji indeks tveganja imajo Srednjeafriška republika, Čad in Nigerija, kar pomeni, da so otroci v teh državah med najbolj ogroženimi zaradi podnebnih sprememb. Slovenija se na lestvici držav uvršča na 152. mesto. Med državami, zajetimi v omenjeni indeks, je na zadnjem, 163. mestu Islandija – tam so otroci med najmanj ogroženimi.

Poročilo, ki je bilo objavljeno v sodelovanju z organizacijo Fridays for Future ob 3. obletnici svetovnega gibanja proti podnebnim spremembam pod vodstvom mladih, navaja, da skoraj 1 milijarda otrok (torej skoraj polovica vseh otrok, ki živijo na svetu – 2,2 milijardi) živi v eni od 33 držav, ki so uvrščene v kategorijo »izredno visokega tveganja«. Ti otroci se soočajo s smrtonosno kombinacijo izpostavljenosti številnim podnebnim in okoljskim pretresom ter visoke stopnje občutljivosti zaradi nezadostnih osnovnih storitev, kot so denimo dostop do vode, sanitarij, zdravstvenih storitev in izobraževanja. Ugotovitve odražajo število otrok, ki so ogroženi danes, številke pa se bodo verjetno še poslabšale, saj se učinki podnebnih sprememb pospešujejo.

»Prvič smo dobili celovito predstavo o tem, kje in kako so otroci izpostavljeni podnebnim spremembam. Ta predstava je skoraj nepojmljivo strašljiva. Podnebni in okoljski pretresi spodkopavajo celoten spekter otrokovih pravic, od dostopa do čistega zraka, hrane in varne vode do izobraževanja, nastanitve, prepovedi izkoriščanja in celo njihove pravice do preživetja. Posledice bodo čutili praktično vsi otroci,« je dejala Henrietta Fore, izvršna direktorica Unicefa. »Otroci po vsem svetu že tri leta glasno opozarjajo in zahtevajo ukrepanje. Unicef podpira njihove zahteve po spremembah z neizpodbitnim sporočilom: podnebna kriza je kriza na področju otrokovih pravic.«

Indeks tveganja zaradi podnebnih sprememb, ki se osredotoča na otroke (CCRI), razkriva naslednje podatke:

• 240 milijonov otrok je zelo izpostavljenih obalnim poplavam;
• 330 milijonov otrok je zelo izpostavljenih poplavam rek;
• 400 milijonov otrok je zelo izpostavljenih ciklonom;
• 600 milijonov otrok je zelo izpostavljenih boleznim, ki se širijo s prenašalci;
• 815 milijonov otrok je zelo izpostavljenih onesnaženosti s svincem;
• 820 milijonov otrok je zelo izpostavljenih vročinskim valom;
• 920 milijonov otrok je zelo izpostavljenih pomanjkanju vode;
• 1 milijarda otrok je zelo izpostavljena izredno visokim stopnjam onesnaženosti zraka

Skoraj vsakega otroka na svetu sicer ogroža vsaj ena od omenjenih podnebnih in okoljskih nevarnosti. Podatki razkrivajo, da se v najbolj prizadetih državah soočajo s številnimi pretresi, ki se pogosto prekrivajo in grozijo, da bodo spodkopali razvojni napredek in še poglobili prikrajšanost otrok.

Ocenjeno je, da 850 milijonov otrok (torej eden od treh otrok na svetu) živi na območjih, kjer se prekrivajo vsaj štirje od navedenih podnebnih in okoljskih pretresov. Kar 330 milijonov otrok (torej eden od sedmih otrok na svetu) ogroža vsaj pet pomembnih pretresov.

Poročilo razkriva tudi neskladje med kraji, kjer se ustvarjajo emisije toplogrednih plinov, in tistimi, kjer otroci trpijo najbolj uničujoče podnebno pogojene učinke. 33 držav z izjemno visokim tveganjem skupaj odda le 9 odstotkov globalnih emisij CO2. Nasprotno pa 10 držav, ki oddajo največ emisij, skupaj proizvede skoraj 70 odstotkov globalnih emisij. V indeksu je le ena od teh držav razvrščena kot država z izjemno visokim tveganjem.

»Podnebne spremembe so skrajno nepravične. Otroci seveda niso odgovorni za naraščajoče temperature po svetu, bodo pa prav oni plačali najvišjo ceno. Otroci iz držav, ki so najmanj odgovorne za nastalo situacijo, bodo trpeli najbolj,« je dejala Fore. »Vendar imamo še čas za ukrepanje. Če izboljšamo dostop teh otrok do bistvenih storitev, kot denimo do vode, sanitarij, zdravstvenih storitev in izobraževanja, se lahko bistveno izboljšajo njihove zmožnosti, da bodo preživeli te podnebne nevarnosti. UNICEF poziva vlade in podjetja, naj prisluhnejo otrokom in na prvo mesto postavijo ukrepe, ki jih bodo zaščitili pred navedenimi učinki ter si obenem še bolj prizadevajo za bistveno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.«

Brez nujnih ukrepov, ki so potrebni za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, bodo otroci še naprej najbolj trpeli. V primerjavi z odraslimi, otroci namreč potrebujejo več hrane in vode na enoto njihove telesne teže, prav tako pa so manj sposobni preživeti ekstremne vremenske pojave in so med drugim bolj dovzetni tudi za strupene kemikalije, temperaturne spremembe in bolezni.

»Gibanja mladih podnebnih aktivistov se bodo še naprej širila, aktivisti pa se bodo še naprej borili za tisto, kar je prav, saj nam drugega niti ne preostane,« pravijo Farzana Faruk Jhumu (Bangladeš), Eric Njuguna (Kenija), Adriana Calderón (Mehika) in Greta Thunberg (Švedska) iz organizacije Fridays for Future, kjer so pripravili predgovor poročila in ki prav tako podpira njegovo objavo. »Soočiti se moramo z dejanskim stanjem, se spopasti s podnebnimi spremembami kot s krizo, ki to dejansko je, in nujno zagotoviti, da bodo naši otroci podedovali planet, na katerem bo mogoče živeti.«

Unicef poziva vlade, podjetja in druge zadevne akterje, naj:

1. zmanjšajo emisije toplogrednih plinov. Da bi se izognili najhujšim posledicam podnebne krize, je treba takoj celovito ukrepati. Države morajo do leta 2030 zmanjšati svoje emisije za vsaj 45 % (v primerjavi z ravnmi iz leta 2010), da se ozračje ne bi segrevalo za več kot 1,5 stopinje Celzija.
2. povečajo naložbe v prilagajanje podnebnim spremembam in odpornost osnovnih storitev za otroke. Za zaščito otrok, skupnosti in najbolj ranljivih posameznikov pred najbolj uničujočimi posledicami že spreminjajočega se podnebnega stanja je treba prilagoditi kritične storitve, vključno z vodo, sanitarijami in higienskim sistemi ter zdravstvenimi in izobraževalnimi storitvami.
3. zagotovijo otrokom izobraževanje na področju podnebnih sprememb in zelene preobrazbe, ki so pomembni za njihovo prilagoditev in pripravo na učinke podnebnih sprememb. Otroci in mladostniki se bodo soočili z vsemi uničujočimi posledicami podnebnih sprememb in nezanesljivosti oskrbe z vodo, čeprav so prav oni tisti, ki so zanje najmanj odgovorni. Vsem mladostnikom in prihodnjim generacijam smo dolžni, da ukrepamo.
4. vključijo mladostnike v vsa nacionalna, regionalna in mednarodna pogajanja in odločitve, vključno z vrhom COP26. Otroke in mladostnike je treba vključiti v vse odločitve na področju podnebnih sprememb.
5. zagotovijo, da bo okrevanje po pandemiji COVID-19 zeleno, nizkoogljično in inkluzivno, da se tako ne bo ogrozilo sposobnosti prihodnjih generacij za naslavljanje podnebne krize in odzivanje nanjo. Najnovejše Unicefovo poročilo razkriva, da učinki podnebnih sprememb najbolj ogrožajo zdravje, izobraževanje in zaščito mladih, ki živijo v Srednjeafriški republiki, Čadu, Nigeriji, Gvineji in Gvineji Bissau in ki so zaradi podnebnih sprememb tudi izpostavljeni smrtonosnim boleznim.

Uvodna fotografija: Naslovnica Unicefovega poročila

The post Milijardo otrok močno ogrožajo učinki podnebne krize first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Raznolik panel strokovnjakov in delavcev na terenu bo delilo ideje o tem, kako izboljšati delovanje zdravstvenih delavcev v takih razmerah.

Razprava bo potekala 25. januarja od 16.00 do 17. 45.

Prijavi se TU.

The post Zdravje žensk in otrok v konfliktnih situacijah first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

The post Otroci iz Belorusije in Ukrajine na rehabilitaciji na Debelem rtiču first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

EU je pripravljena zagotoviti dodatna dolgoročna sredstva za obnovo. Današnja pomoč dopolnjuje že uvedene ukrepe v podporo prizadetim karibskim državam in ZDA. Evropska komisija je prejšnji teden aktivirala instrumente za nujni odziv, Center za usklajevanje nujnega odziva pa je v stalnem stiku z državami članicami EU zaradi koordinacije pomoči. Satelitski sistem Copernicus slika prizadeta območja in pomaga pri ocenjevanju posledic in škode, ki jo je povzročil orkan. Humanitarni strokovnjaki EU, napoteni na prizadeta območja, še naprej sodelujejo z lokalnimi organi in koordinirajo dostavo pomoči.

Evropski komisar za humanitarno pomoč in krizno upravljanje Christos Stylianides je ob tem povedal, da je naša moralna obveznost pomagati ljudem, ki so jim bila uničena ali ogrožena življenja in domovi. Vsaka država in regija lahko zaprosi za pomoč prek mehanizma EU na področju civilne zaščite, EU pa jim je pripravljena zagotoviti podporo.

Celotno sporočilo

The post 2 milijona evrov pomoči karibskim otokom, ki jih je prizadel orkan Irma first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Na tokratni prireditvi so slovenski otroci zbirali sredstva za nakup hrane za vrstnike v Južnem Sudanu. Z instrumenti, pesmimi, deklamiranjem in gledališko igro so spodbujali obiskovalce k darovanju. Bili so uspešni, saj jim je uspelo zbrati dovolj sredstev za 1500 hranilnih obrokov.

Prvič po letu 2011 so Združeni narodi na svetu znova razglasili lakoto. To se je zgodilo v Južnem Sudanu, kjer je lakoto povzročil več let trajajoč konflikt, zaradi katerega je ohromljeno kmetijstvo, razmere pa je poslabšala tudi suša. Humanitarno društvo ADRA Slovenija in mreža ADRA se je odzvala na zaskrbljujoče razmere in pričela z zbiranjem sredstev za nakup hrane za najbolj ogrožene v južnosudanskem glavnem mestu Džuba. Da so razmere tako kritične, da je potrebno nujna intervencija celotnega sveta, saj je v štirih afriških državah ( ogroženih 20 milijonov ljudi, so potrdili tudi Združeni narodi, ki so sporočili, da se soočamo z največjo humanitarno krizo po letu 1945.

Pomagate lahko na več načinov:
– s SMS sporočilom z besedilom LJUDJE5, ki ga pošljete  na telefonsko številko 1919 (prispevate 5 €),
– z donacijo na TRR Humanitarnega društva ADRA Slovenija, Njegoševa 15, 1000 Ljubljana, št. računa: SI56 6100 0000 5981 464, namen: JUŽNI SUDAN.

The post Otroci zbrali sredstva za 1500 obrokov za vrstnike v Južnem Sudanu first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Video prepleta zgodbi 12-letnega Ahmeda iz Damaska v Siriji in 92-letnega Harryja iz Berlina v Nemčiji. Gledalec lahko spozna njuni zgodbi o prisilnem begu od doma in strašnih potovanjih v iskanju varnosti. Čeprav je med njunima zgodbama (ki sta ponazorjeni tudi z resničnimi posnetki sirskih beguncev in zgodovinskimi posnetki druge svetovne vojne) več kot 70 let razlike, lahko gledalec opazi veliko podobnosti.

Ahmed in Harry opisujeta grozljive podrobnosti njunih izkušenj, vključno z napadi na šole in domove, begom v strahu za njuni življenji ter nevarnimi potmi po kopnem in čez morje. Harry je svoje zavetje našel v Veliki Britaniji, kjer je ostal vse do danes. Ahmed je bil na Švedskem ponovno združen s svojo družino, ponovno lahko tudi obiskuje pouk.

Na globalni ravni je 50 milijonov otrok moralo zapustiti svoje domove – od tega 28 milijonov zaradi konfliktov, številni pa so na pot odšli v iskanju boljšega in bolj varnega življenja. Otroci na begu so pogosto travmatizirani zaradi konfliktov in nasilja, pred katerimi bežijo, na poti do države destinacije pa jim pretijo nevarnosti kot so smrt, poškodbe na morju in kopnem, podhranjenost, dehidracija, trgovci z belim blagom, ugrabitve in posilstva, lahko pa postanejo tudi žrtve umorov.

Otroci trenutno predstavljajo več kot polovico vseh beguncev na svetu, čeprav na globalni ravni predstavljajo le tretjino vse populacije. Leta 2015 je bilo okoli 45 odstotkov otrok beguncev iz dveh držav: Sirije in Afganistana, okoli tretjina otrok beguncev pa je iz drugih 10 držav. Največ otrok beguncev prihaja iz Sirije  – kar 2,3 milijona jih je je registriranih pri UNHCR – iz Afganistana pa prihaja 1,3 milijona otrok beguncev.

The post Otroci na begu: Med njima je 80 let razlike, a sta njuni zgodbi podobni first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Sredstva za izgradnjo teh šol prihajajo iz instrumenta EU za begunce v Turčiji (200 milijonov evrov kot del posebnega ukrepa v višini 1,4 milijarde evrov,  ki ga je Komisija sprejela konec julija) ter iz regionalnega skrbniškega sklada Evropske unije za odziv na krizo v Siriji (70 milijonov evrov).

Od marca letos je EU mobilizirala 2,2 milijardi EUR iz celotnega 3 milijarde EUR vrednega proračuna instrumenta za begunce v Turčiji. Instrument podpira izvajanje tako skupnega akcijskega načrta EU in Turčije kot izjave EU in Turčije ter je zasnovan za obravnavo najnujnejših trenutnih potreb sirskih beguncev in gostiteljskih skupnosti v Turčiji.

The post 270 milijonov evrov za šole za sirske begunske otroke v Turčiji first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

UNICEF in poznana švedska blagovna znamka H&M sodelujetaa že od leta 2004. Uspešno zbiranje donacij za otroke letos nadaljujejo tudi v trgovinah H&M po Sloveniji, kjer poteka kampanja zbiranja donacij za otroke na begu.

The post UNICEF in HM združila moči za otroke na begu first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Skoraj 96000 otrok brez spremstva je prosilo za azil v Evropi leta 2015, kar je skoraj ena petina vseh otrok beguncev. A najmanj 10000 otrok brez spremstva je izginilo, odkar so prispeli v Evropo. Nemške oblasti so sporočile, da se je lani izgubilo 4700 otrok, na Švedskem pa pogrešajo do deset otrok na teden.

Poročilo Evropske komisije ne skuša oceniti, koliko teh otrok je postalo žrtev kriminalnih združb, opozarja pa, da se je trgovanje z otroki ob begunski krizi zelo povečalo. Otroke, stare od šest mesecev do 10 let, prodajajo za 4000 do 8000 evrov, v nekaterih primerih pa se cene gibljejo tudi okoli 40000 evrov.

Evropske oblasti so v letih 2013 in 2014 prepoznale 15846 žrtev trgovine z ljudmi, med njimi 2375 otrok, a menijo, da je številka še precej višja. Več kot dve tretjini (67 odstotkov) žrtev je bilo vpeljanih v prostitucijo, petina v suženjsko delo, pa tudi v prisilno beračenje. V Italiji so opazili veliko povečanje nigerijskih žensk, ki so postale žrtve trgovine z ljudmi. Sicer sta bili kar dve tretjini identificiranih žrtev evropskih nacionalnosti, in sicer je šlo za Romune, Bolgare, Nizozemce, Madžare in Poljake. Ostali pa so prihajali z vsega sveta, največ je bilo državljanov Nigerije, Kitajske in Albanije.

The post Otroci, žrtve begunske krize, lahka tarča kriminalnih združb first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.